Page 11 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 11
japelj pavešić in k. šterman ivančič ■ timss in pisa – mnogo več kot zgolj dosežki
situacijskimi dejavniki in s tem ponujata ideje za izboljšanje pouka učite-
ljem neposredno.
V prispevku o povezanosti stališč do znanja matematike in naravo-
slovja prikazujemo združitev analize dosežkov TIMSS z nacionalnimi
viri o znanju učencev v osmem razredu, z njihovimi šolskimi ocenami in z
njihovimi rezultati na nacionalnih preizkusih, ki so jih opravljali leto ka-
sneje, v svojem devetem razredu. Analiza je pokazala na problem ocenje-
vanja v naši šoli, še posebej v razlikah med spoloma. Pojasnjevalni modeli,
ki kažejo moč povezav med stališči učencev, kot so naklonjenost do uče-
nja, samozavest, vrednotenje matematike in naravoslovja, ter učenčevo za-
znavanje zavzetosti učiteljevega poučevanja z njegovimi posamičnimi do-
sežki iz matematike, biologije, kemije in fizike, razkrivajo, katera stališča
so z vidika doseganja višjega znanja sploh pomembna v našem prostoru
in kako različne so te povezave pri matematiki, kemiji, biologiji ali fiziki.
Zadnji prispevek naslavlja poučevanje matematike v širšem odnosu
do poučevanja družboslovja, umetnosti in humanistike v slovenskem iz-
obraževalnem sistemu z namenom izboljšanja celotnega izobraževanja, še
posebej na ravni medpredmetne povezanosti. Opisuje dodatno študijo, ki
je bila izpeljana med učitelji matematike o naslavljanju problema pouče-
vanja matematike nemotiviranim učencem. Navdihujoči odgovori učite-
ljev na vprašanja iz avtoričine ankete o razlogih za nemotiviranost njiho-
vih učencev in stališčih do posebnih priprav na poučevanje, ki bi mlade
motiviralo, opozarjajo na nujno potrebno razumevanje specifičnih vidi-
kov učiteljskega dela, kot so potrebe po znanjih s področja komunikacije,
nastopanja in igranja vlog. Izkaže se, da je treba za dvig motivacije učencev
vzpostaviti vrednotenje umetnosti in ustvarjalnosti v učiteljskem poklicu
ter spoštovati ustvarjalnost, znanost in umetnost v naši družbi. Avtorica
poda neposredne ideje v pomoč učiteljem pri zniževanju nemotivirano
sti v razredu.
Prispevke družijo njihova sporočila, ki so namenjena v prvi vrsti
strokovni javnosti, vendar vzporedno izražajo pričakovanja po novih sis-
temskih rešitvah s strani političnih odločevalcev.
Prispevki, ki se nanašajo na raziskavo PISA 2015, v središče preučeva-
nja postavljajo učenca in njegovo blagostanje v učnem procesu, predvsem
pa se ob tem zastavlja vprašanje, kako lahko dejavniki, ki niso neposredno
povezani s socialno-ekonomskim ozadjem učencev, učinkujejo na učenče-
ve višje dosežke.
V prvem prispevku avtorica ugotavlja, da imajo poleg socialno-eko
nomskega statusa učenca za kognitivne rezultate pomembno napovedno
vrednost socialno-ekonomski in kulturni status, epistemološka prepriča-
nja, zaznana samoučinkovitost, storilnostna motiviranost in, zanimivo,
9
situacijskimi dejavniki in s tem ponujata ideje za izboljšanje pouka učite-
ljem neposredno.
V prispevku o povezanosti stališč do znanja matematike in naravo-
slovja prikazujemo združitev analize dosežkov TIMSS z nacionalnimi
viri o znanju učencev v osmem razredu, z njihovimi šolskimi ocenami in z
njihovimi rezultati na nacionalnih preizkusih, ki so jih opravljali leto ka-
sneje, v svojem devetem razredu. Analiza je pokazala na problem ocenje-
vanja v naši šoli, še posebej v razlikah med spoloma. Pojasnjevalni modeli,
ki kažejo moč povezav med stališči učencev, kot so naklonjenost do uče-
nja, samozavest, vrednotenje matematike in naravoslovja, ter učenčevo za-
znavanje zavzetosti učiteljevega poučevanja z njegovimi posamičnimi do-
sežki iz matematike, biologije, kemije in fizike, razkrivajo, katera stališča
so z vidika doseganja višjega znanja sploh pomembna v našem prostoru
in kako različne so te povezave pri matematiki, kemiji, biologiji ali fiziki.
Zadnji prispevek naslavlja poučevanje matematike v širšem odnosu
do poučevanja družboslovja, umetnosti in humanistike v slovenskem iz-
obraževalnem sistemu z namenom izboljšanja celotnega izobraževanja, še
posebej na ravni medpredmetne povezanosti. Opisuje dodatno študijo, ki
je bila izpeljana med učitelji matematike o naslavljanju problema pouče-
vanja matematike nemotiviranim učencem. Navdihujoči odgovori učite-
ljev na vprašanja iz avtoričine ankete o razlogih za nemotiviranost njiho-
vih učencev in stališčih do posebnih priprav na poučevanje, ki bi mlade
motiviralo, opozarjajo na nujno potrebno razumevanje specifičnih vidi-
kov učiteljskega dela, kot so potrebe po znanjih s področja komunikacije,
nastopanja in igranja vlog. Izkaže se, da je treba za dvig motivacije učencev
vzpostaviti vrednotenje umetnosti in ustvarjalnosti v učiteljskem poklicu
ter spoštovati ustvarjalnost, znanost in umetnost v naši družbi. Avtorica
poda neposredne ideje v pomoč učiteljem pri zniževanju nemotivirano
sti v razredu.
Prispevke družijo njihova sporočila, ki so namenjena v prvi vrsti
strokovni javnosti, vendar vzporedno izražajo pričakovanja po novih sis-
temskih rešitvah s strani političnih odločevalcev.
Prispevki, ki se nanašajo na raziskavo PISA 2015, v središče preučeva-
nja postavljajo učenca in njegovo blagostanje v učnem procesu, predvsem
pa se ob tem zastavlja vprašanje, kako lahko dejavniki, ki niso neposredno
povezani s socialno-ekonomskim ozadjem učencev, učinkujejo na učenče-
ve višje dosežke.
V prvem prispevku avtorica ugotavlja, da imajo poleg socialno-eko
nomskega statusa učenca za kognitivne rezultate pomembno napovedno
vrednost socialno-ekonomski in kulturni status, epistemološka prepriča-
nja, zaznana samoučinkovitost, storilnostna motiviranost in, zanimivo,
9
