Page 12 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 12
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
Ana Kozina v razpravi Razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti za
doseganje pravičnosti in učinkovitosti izobraževalnega sistema: odnos med
anksioznostjo in učnimi dosežki izpostavlja pomen razvoja kognitivnih in
nekognitivnih spretnosti v procesu izobraževanja. Na podlagi teoretskih
predpostavk predstavi, kako »v primerih, ko šola razvija in podpira celost
ni razvoj posameznikov, ki vključuje tudi razvoj čustvenih in socialnih
spretnosti, to manjša anksioznost učencev in dijakov ter spodbudno vpli
va na učno uspešnost«. Ožje povezave med anksioznostjo in učno uspe
šnostjo v članku empirično preveri na podatkih raziskave PISA 2012. Na
podlagi rezultatov analiz ugotavlja »pomembno višje ravni matematične
anksioznosti pri dijakinjah in dijakih z nižjim socialno-ekonomskim sta
tusom ter višje ravni matematične in testne anksioznosti pri dijakinjah v
primerjavi z dijaki«. Ugotavlja, da z zmanjševanjem anksioznosti ter tako
s poudarjanjem nekognitivnih elementov izobraževalnega procesa lahko
omogočimo dijakom in dijakinjam, ki se soočajo z višjimi ravnmi (mate
matične in testne) anksioznosti, enake možnosti v procesu izobraževanja
ter doseganje višjih ravni kognitivnih učnih dosežkov.
Valerija Vendramin in Marjan Šimenc se v razpravi osredotočita na
problematiko enakosti med spoloma oziroma spoli, ki se v zadnjem času
povezuje predvsem z akademskimi dosežki, pri čemer pa ne upošteva, da
so vplivi na dosežke kompleksni. »V tem okviru avtorica in avtor izpo
stavita razmerje feminizem – postfeminizem in »resoniranje« slednjega
z neoliberalnimi pritiski.« Premik v načinu govora o enakosti med spoli
v vzgoji in izobraževanju ilustrirata na primeru obeh belih knjig o vzgoji
in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Poudarita omejitve »ospoljenih«
meritev, v katerih se primerja dosežke deklic in dečkov, ter predstavita iz
hodišča za »nadaljnjo obravnavo, ki segajo onstran singularnega fokusa
na dosežke, ki zakrivajo kompleksne izraze neenakosti«.
Številko zaključujemo z recenzijo znanstvene monografije Anksioz
nost in agresivnost, dejavniki, trendi in smernice za zmanjševanje, ki jo je
pripravil Bogomir Novak.
Objavljene razprave potrjujejo širino in kompleksnost znanstvenih
obravnav pravičnosti, neoliberalizma in izobraževanja ter odpirajo in iz
postavljajo številna nova, znanstveno in družbeno relevantna vprašanja. V
nadaljevanju projekta Neoliberalizem v evropskem izobraževalnem prosto
ru: med učinkovitostjo in pravičnostjo slovenskih izobraževalnih politik in
praks jih bomo poglobljeno naslovili predvsem z vidika (ne)komplemen
tarnih razmerij med pravičnostjo in (ekonomsko) učinkovitostjo v izobra
ževanju. Avtorji si želimo, da bi razprave odprle tudi druga (raziskovalna)
vprašanja ter pri širokem krogu bralcev spodbudile interes za njihovo pre
mišljevanje in naslavljanje v različnih kontekstih.
10
Ana Kozina v razpravi Razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti za
doseganje pravičnosti in učinkovitosti izobraževalnega sistema: odnos med
anksioznostjo in učnimi dosežki izpostavlja pomen razvoja kognitivnih in
nekognitivnih spretnosti v procesu izobraževanja. Na podlagi teoretskih
predpostavk predstavi, kako »v primerih, ko šola razvija in podpira celost
ni razvoj posameznikov, ki vključuje tudi razvoj čustvenih in socialnih
spretnosti, to manjša anksioznost učencev in dijakov ter spodbudno vpli
va na učno uspešnost«. Ožje povezave med anksioznostjo in učno uspe
šnostjo v članku empirično preveri na podatkih raziskave PISA 2012. Na
podlagi rezultatov analiz ugotavlja »pomembno višje ravni matematične
anksioznosti pri dijakinjah in dijakih z nižjim socialno-ekonomskim sta
tusom ter višje ravni matematične in testne anksioznosti pri dijakinjah v
primerjavi z dijaki«. Ugotavlja, da z zmanjševanjem anksioznosti ter tako
s poudarjanjem nekognitivnih elementov izobraževalnega procesa lahko
omogočimo dijakom in dijakinjam, ki se soočajo z višjimi ravnmi (mate
matične in testne) anksioznosti, enake možnosti v procesu izobraževanja
ter doseganje višjih ravni kognitivnih učnih dosežkov.
Valerija Vendramin in Marjan Šimenc se v razpravi osredotočita na
problematiko enakosti med spoloma oziroma spoli, ki se v zadnjem času
povezuje predvsem z akademskimi dosežki, pri čemer pa ne upošteva, da
so vplivi na dosežke kompleksni. »V tem okviru avtorica in avtor izpo
stavita razmerje feminizem – postfeminizem in »resoniranje« slednjega
z neoliberalnimi pritiski.« Premik v načinu govora o enakosti med spoli
v vzgoji in izobraževanju ilustrirata na primeru obeh belih knjig o vzgoji
in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Poudarita omejitve »ospoljenih«
meritev, v katerih se primerja dosežke deklic in dečkov, ter predstavita iz
hodišča za »nadaljnjo obravnavo, ki segajo onstran singularnega fokusa
na dosežke, ki zakrivajo kompleksne izraze neenakosti«.
Številko zaključujemo z recenzijo znanstvene monografije Anksioz
nost in agresivnost, dejavniki, trendi in smernice za zmanjševanje, ki jo je
pripravil Bogomir Novak.
Objavljene razprave potrjujejo širino in kompleksnost znanstvenih
obravnav pravičnosti, neoliberalizma in izobraževanja ter odpirajo in iz
postavljajo številna nova, znanstveno in družbeno relevantna vprašanja. V
nadaljevanju projekta Neoliberalizem v evropskem izobraževalnem prosto
ru: med učinkovitostjo in pravičnostjo slovenskih izobraževalnih politik in
praks jih bomo poglobljeno naslovili predvsem z vidika (ne)komplemen
tarnih razmerij med pravičnostjo in (ekonomsko) učinkovitostjo v izobra
ževanju. Avtorji si želimo, da bi razprave odprle tudi druga (raziskovalna)
vprašanja ter pri širokem krogu bralcev spodbudile interes za njihovo pre
mišljevanje in naslavljanje v različnih kontekstih.
10
