Page 11 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 11
u. štremfel ■ pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje
Prvi del tematske številke zaključujemo z razpravo Ane Mladenović
z naslovom Pomen intersekcionalnega pristopa pri obravnavi kompleksnih
neenakosti. Avtorica intersekcionalnost razume kot pristop, s katerim se
poskuša »preseči obravnavo neenakosti kot individualiziranih in parti
kularnih odmikov, s tem pa prevprašati neoliberalni družbeni kontekst,
v katerem se krivda za neenakost vali na pleča posameznikov in posamez
nic«. Pri tem intersekcionalni pristop predstavi kot še posebej »obetaven
konceptualni okvir za vprašanja edukacijske pravičnosti«, s katerim lah
ko »naslavljamo tudi tista vprašanja pravičnosti, ki se vežejo na problema
tičnost diskurzov o spolni razliki v izobraževalnih dosežkih«. Z uporabo
intersekcionalnega pristopa prikaže, da »spol ni edina determinanta iz
obraževalnih dosežkov« in »da na izobraževalne dosežke in izobraževal
no izkušnjo vplivajo tudi strukturne neenakosti in odnosi moči v neolibe
ralizmu in kapitalizmu«.
Drugi del tematske številke, v katerem se posvečamo vprašanjem pra
vičnosti in/ali učinkovitosti v evropskem in slovenskem izobraževalnem
prostoru, začenja razprava Urške Štremfel z naslovom Pravičnost in/ali učin
kovitost v kontekstu izobraževalnih politik v Evropski uniji. V razpravi do
sedanje nekritično sprejemanje evropskih agend v slovenskem izobraževal
nem prostoru pojasnim s teoretskimi vpogledi v strukturo in procese nove
oblike (neoliberalne) vladavine v Evropski uniji (EU) na področju izobra
ževalnih politik ter s konkretnimi primeri njenega delovanja v evropskem
in slovenskem izobraževalnem prostoru. Ob zaznani poudarjenosti načel
ekonomske učinkovitosti v evropskem izobraževalnem prostoru posebno
pozornost namenim vprašanju (ne)komplementarnosti načel ekonomske
učinkovitosti in pravičnosti pri zasledovanju evropskih ciljev na področju
izobraževanja.
Mojca Štraus v razpravi Trendi v socialno-ekonomskem in kulturnem
gradientu iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012 po slovenskih regijah
naslavlja pomembno temo izobraževalne (ne)enakosti, in sicer povezanost
izobraževalnih dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem
učenk in učencev. Pri tem naslavlja vprašanje, »ali je na podlagi obstoje
čih, praviloma poenostavljenih, analiz rezultatov mednarodnih raziskav
znanja utemeljeno sklepati o (ne)pravičnosti in (ne)učinkovitosti izobra
ževalnih sistemov«. Ugotavlja, »da imajo lahko ukrepi za zviševanje ka
kovosti dosežkov in zmanjševanje njihove s socialnim-ekonomskim in
kulturnim ozadjem pogojene razslojenosti hkratne učinke na več področ
jih poučevanja in da so bolj povezani z dejavniki v geografskem okolju kot
z dejavniki, vezanimi na vsebinsko področje« (bralna, matematična in
naravoslovna pismenost, ki jih meri raziskava PISA).
9
Prvi del tematske številke zaključujemo z razpravo Ane Mladenović
z naslovom Pomen intersekcionalnega pristopa pri obravnavi kompleksnih
neenakosti. Avtorica intersekcionalnost razume kot pristop, s katerim se
poskuša »preseči obravnavo neenakosti kot individualiziranih in parti
kularnih odmikov, s tem pa prevprašati neoliberalni družbeni kontekst,
v katerem se krivda za neenakost vali na pleča posameznikov in posamez
nic«. Pri tem intersekcionalni pristop predstavi kot še posebej »obetaven
konceptualni okvir za vprašanja edukacijske pravičnosti«, s katerim lah
ko »naslavljamo tudi tista vprašanja pravičnosti, ki se vežejo na problema
tičnost diskurzov o spolni razliki v izobraževalnih dosežkih«. Z uporabo
intersekcionalnega pristopa prikaže, da »spol ni edina determinanta iz
obraževalnih dosežkov« in »da na izobraževalne dosežke in izobraževal
no izkušnjo vplivajo tudi strukturne neenakosti in odnosi moči v neolibe
ralizmu in kapitalizmu«.
Drugi del tematske številke, v katerem se posvečamo vprašanjem pra
vičnosti in/ali učinkovitosti v evropskem in slovenskem izobraževalnem
prostoru, začenja razprava Urške Štremfel z naslovom Pravičnost in/ali učin
kovitost v kontekstu izobraževalnih politik v Evropski uniji. V razpravi do
sedanje nekritično sprejemanje evropskih agend v slovenskem izobraževal
nem prostoru pojasnim s teoretskimi vpogledi v strukturo in procese nove
oblike (neoliberalne) vladavine v Evropski uniji (EU) na področju izobra
ževalnih politik ter s konkretnimi primeri njenega delovanja v evropskem
in slovenskem izobraževalnem prostoru. Ob zaznani poudarjenosti načel
ekonomske učinkovitosti v evropskem izobraževalnem prostoru posebno
pozornost namenim vprašanju (ne)komplementarnosti načel ekonomske
učinkovitosti in pravičnosti pri zasledovanju evropskih ciljev na področju
izobraževanja.
Mojca Štraus v razpravi Trendi v socialno-ekonomskem in kulturnem
gradientu iz raziskave PISA med letoma 2009 in 2012 po slovenskih regijah
naslavlja pomembno temo izobraževalne (ne)enakosti, in sicer povezanost
izobraževalnih dosežkov s socialno-ekonomskim in kulturnim ozadjem
učenk in učencev. Pri tem naslavlja vprašanje, »ali je na podlagi obstoje
čih, praviloma poenostavljenih, analiz rezultatov mednarodnih raziskav
znanja utemeljeno sklepati o (ne)pravičnosti in (ne)učinkovitosti izobra
ževalnih sistemov«. Ugotavlja, »da imajo lahko ukrepi za zviševanje ka
kovosti dosežkov in zmanjševanje njihove s socialnim-ekonomskim in
kulturnim ozadjem pogojene razslojenosti hkratne učinke na več področ
jih poučevanja in da so bolj povezani z dejavniki v geografskem okolju kot
z dejavniki, vezanimi na vsebinsko področje« (bralna, matematična in
naravoslovna pismenost, ki jih meri raziskava PISA).
9
