Page 230 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 230
ššoollsskkoo ppoolljjee,, lleettnniikk xxxxviiiii,, šštteevviillkkaa 33––44
mov literature obravnavali kulturno-umetnostna področja, kot so gledali
šče, ljudske pripovedke, filmi, gledališke igre, televizijske oddaje in glasba.
V izboru del so sledili kakovosti in dostopnosti vsebin. S tem želijo pou
dariti pomen (kolektivne) izkušnje. Predvsem drugi zbornik (2016b) nam
pokaže pomen glasbe, filma, gledališča itd. za zdravje. Ugotovitve, ki jih
prinaša, veljajo na specifičen način tudi za odrasle.
Številne raziskave so pokazale, da kulturno-umetnostna vzgoja
(KUV) omogoča celosten razvoj posameznega učenca, tako da:
– spodbuja razvoj njegove ustvarjalnosti in inovativnosti;
– spodbuja razvoj njegovih različnih individualnih sposobnosti in
spretnosti – od komunikacijskih do gibalnih;
– spodbuja njegov socialno-čustveni razvoj (sodelovanje z drugimi, po
zitivna samopodoba,
– socialno-čustvena stabilnost in zrelost …);
– pomaga pri razvoju njegovih vrednot in identitete.
Priročnika/zbornika sta namenjena strokovnim delavcem v vzgoji in izo
braževanju (vzgojiteljem, učiteljem različnih predmetov oz. področij, sve
tovalnim delavcem, knjižničarjem, razrednikom, vodjem zdravih šol, vod
stvom šol), strokovnim delavcem v kulturnih ustanovah, ki pripravljajo
kulturno-vzgojne projekte za otroke in mlade oz. strokovna usposabljanja
za različne ciljne skupine, strokovnjakom v vladnem in nevladnem sektor
ju s socialnega in zdravstvenega področja, prav tako tudi študentom raz
ličnih fakultet, ki usposabljajo nove strokovne delavce na vseh naštetih
področjih.
Jasno je, da so zdravstvene teme že vključene v šolski kurikul že zara
di številnih groženj nezdravega načina življenja v današnjem svetu. Že an
tični ideal je bil gojiti zdrav duh v zdravem telesu (lat. mens sana in corpore
sano), ki se danes razširja na zdravega posameznika v zdravi družbi. Ne
varna družba (Beckov Risikogesellschaft) seveda ni zdrava. Prav tako same
zdravstvene vsebine nimajo terapevtske vrednosti. Ta pomen dobijo šele
v povezavi z umetniškimi deli, ki omogočajo učenčevo celostno spozna
vanje. Sporočilo obeh zbornikov/ priročnikov je, da je ohranjanje zdravja
umetnost, ki presega medicinsko stroko, obenem pa je določena umetnost
s kulturo tudi v funkciji terapije. Pomemben je pogovor o doživetem – vi
denem, slišanem ali prebranem gradivu na področju formalnega in nefor
malnega izobraževanja, možnosti za pogovor v skupini v družini, vrtcu,
šoli, knjižnici, zdravstvenem domu ali kje drugje.
S tem že odgovorimo na vprašanje, kako povezati oba priročnika.
Najprej je treba identificirati določen zdravstveni problem, potem v pri
poročenih medijih (literatura, filmi, gledališke igre …) poiskati vsebine,
228
mov literature obravnavali kulturno-umetnostna področja, kot so gledali
šče, ljudske pripovedke, filmi, gledališke igre, televizijske oddaje in glasba.
V izboru del so sledili kakovosti in dostopnosti vsebin. S tem želijo pou
dariti pomen (kolektivne) izkušnje. Predvsem drugi zbornik (2016b) nam
pokaže pomen glasbe, filma, gledališča itd. za zdravje. Ugotovitve, ki jih
prinaša, veljajo na specifičen način tudi za odrasle.
Številne raziskave so pokazale, da kulturno-umetnostna vzgoja
(KUV) omogoča celosten razvoj posameznega učenca, tako da:
– spodbuja razvoj njegove ustvarjalnosti in inovativnosti;
– spodbuja razvoj njegovih različnih individualnih sposobnosti in
spretnosti – od komunikacijskih do gibalnih;
– spodbuja njegov socialno-čustveni razvoj (sodelovanje z drugimi, po
zitivna samopodoba,
– socialno-čustvena stabilnost in zrelost …);
– pomaga pri razvoju njegovih vrednot in identitete.
Priročnika/zbornika sta namenjena strokovnim delavcem v vzgoji in izo
braževanju (vzgojiteljem, učiteljem različnih predmetov oz. področij, sve
tovalnim delavcem, knjižničarjem, razrednikom, vodjem zdravih šol, vod
stvom šol), strokovnim delavcem v kulturnih ustanovah, ki pripravljajo
kulturno-vzgojne projekte za otroke in mlade oz. strokovna usposabljanja
za različne ciljne skupine, strokovnjakom v vladnem in nevladnem sektor
ju s socialnega in zdravstvenega področja, prav tako tudi študentom raz
ličnih fakultet, ki usposabljajo nove strokovne delavce na vseh naštetih
področjih.
Jasno je, da so zdravstvene teme že vključene v šolski kurikul že zara
di številnih groženj nezdravega načina življenja v današnjem svetu. Že an
tični ideal je bil gojiti zdrav duh v zdravem telesu (lat. mens sana in corpore
sano), ki se danes razširja na zdravega posameznika v zdravi družbi. Ne
varna družba (Beckov Risikogesellschaft) seveda ni zdrava. Prav tako same
zdravstvene vsebine nimajo terapevtske vrednosti. Ta pomen dobijo šele
v povezavi z umetniškimi deli, ki omogočajo učenčevo celostno spozna
vanje. Sporočilo obeh zbornikov/ priročnikov je, da je ohranjanje zdravja
umetnost, ki presega medicinsko stroko, obenem pa je določena umetnost
s kulturo tudi v funkciji terapije. Pomemben je pogovor o doživetem – vi
denem, slišanem ali prebranem gradivu na področju formalnega in nefor
malnega izobraževanja, možnosti za pogovor v skupini v družini, vrtcu,
šoli, knjižnici, zdravstvenem domu ali kje drugje.
S tem že odgovorimo na vprašanje, kako povezati oba priročnika.
Najprej je treba identificirati določen zdravstveni problem, potem v pri
poročenih medijih (literatura, filmi, gledališke igre …) poiskati vsebine,
228
