Page 229 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 229
review ■ recenzija
ne, kompleksne probleme, kot tudi občutljive, tabuizirane teme prve za
ljubljenosti, ljubezni, odraščanja, drugačnosti, odnosov v družini in med
vrstn iki, spoznavanja in soočanja s spolnostjo, raznih odvisnosti ipd.
Uvod v zbornik/priročnik (2016b) je napisala dr. Maja Krajnc, o
izbrani temi »Kako z umetnostjo spregovoriti o zdravju« razmišljata
mag. Nataša Bucik in Nada Požar Matijašič, otrokovo/mladostnikovo
doživljanje in razumevanje zdravja skozi umetnost analizira dr. Ljubica
Marjanovič Umek v literaturi za otroke in mladino, mag. Darja Lavrenčič
Vrabec, Ida Mlakar in mag. Darja Lavrenčič Vrabec v poglavju »Temati
ka zdravja v literaturi za otroke in mladino« pokažejo obsežen izbor lepo
slovne in strokovne literature (poučno leposlovje) za mladino. V eno naj
starejših umetnosti, pripovedovanje zgodb, nas popelje pod naslovom »Z
ljudskimi zgodbami o zdravju« Špela Frlic, pripovedovalka in izvajalka
Pripovedovalskega varieteja. Dr. Ana Krajnc piše »O zdravju skozi giblji
ve podobe na platnu«. S temi podobami prinaša eklektičen nabor igranih,
dokumentarnih in animiranih filmov, ki odsevajo družbo. O »Televiziji,
televizijskih oddajah za otroke in mlade kot ogledalu njihove vsakdanje
ga življenja« piše mag. Martina Peštaj. V poglavju »Gledališče naj zmeraj
odpira nova vprašanja« teatrologinja in gledališka kritičarka Zala Dobov
šek naniza uprizoritve, ki jih družijo v vsakdanjem življenju mladih iz
jemno navzoče, a vse premalo opažene, obdelane in razrešene tematike.
V svojem prispevku »O(b) glasbi in mladih« glasbeni kritik in publicist
Igor Bašin problematizira vlogo glasbe danes, ker jo vidi v mehanizem po
trošniške družbe.
Danes je na voljo vse več znanstvenih študij, ki pričajo o pozitivnih
učinkih umetnosti na otroke in mladostnike – stik z umetnostjo lahko
spodbudno vpliva na osebno avtonomijo in posameznikovo emancipacijo,
sposobnost opažanja in kritičnega premisleka, dejavnost in ustvarjalnost.
Priročnik zaobjame gledališče, medij z zelo neposrednim nagovarjanjem,
ki predstavlja pomemben prostor urjenja in razvijanja otrokove/mladost
nikove razumske in čustvene senzibilnosti; film, ki spodbuja ustvarjal
nost, kritično mišljenje, vzdrami domišljijo in ima moč spregovoriti o ne
izrekljivem; ljudske pripovedi (pravljice) nas s svojo motivno raznolikostjo
in sporočilnostjo zmorejo vedno znova globoko dotakniti; knjige, ki v
mnogih pogledih burijo in širijo svet(ove); pa tudi glasbo, ki predstavlja
pomemben dejavnik pri oblikovanju mladostnikove identitete … Umet
nost nagovarja celega človeka. Ko jo kar najbolj doživimo, se nas dotakne
duhovno, duševno in telesno. V svojem absolutnem nas senzibilizira, po
večuje empatijo, solidarnost in omogoča združevanje različnih pogledov
na svet. Otroci in mladostniki so izjemno občutljiva in zahtevna skupina,
zato so avtorji in avtorice obeh zbornikov pri snovanju besedil in sezna
227
ne, kompleksne probleme, kot tudi občutljive, tabuizirane teme prve za
ljubljenosti, ljubezni, odraščanja, drugačnosti, odnosov v družini in med
vrstn iki, spoznavanja in soočanja s spolnostjo, raznih odvisnosti ipd.
Uvod v zbornik/priročnik (2016b) je napisala dr. Maja Krajnc, o
izbrani temi »Kako z umetnostjo spregovoriti o zdravju« razmišljata
mag. Nataša Bucik in Nada Požar Matijašič, otrokovo/mladostnikovo
doživljanje in razumevanje zdravja skozi umetnost analizira dr. Ljubica
Marjanovič Umek v literaturi za otroke in mladino, mag. Darja Lavrenčič
Vrabec, Ida Mlakar in mag. Darja Lavrenčič Vrabec v poglavju »Temati
ka zdravja v literaturi za otroke in mladino« pokažejo obsežen izbor lepo
slovne in strokovne literature (poučno leposlovje) za mladino. V eno naj
starejših umetnosti, pripovedovanje zgodb, nas popelje pod naslovom »Z
ljudskimi zgodbami o zdravju« Špela Frlic, pripovedovalka in izvajalka
Pripovedovalskega varieteja. Dr. Ana Krajnc piše »O zdravju skozi giblji
ve podobe na platnu«. S temi podobami prinaša eklektičen nabor igranih,
dokumentarnih in animiranih filmov, ki odsevajo družbo. O »Televiziji,
televizijskih oddajah za otroke in mlade kot ogledalu njihove vsakdanje
ga življenja« piše mag. Martina Peštaj. V poglavju »Gledališče naj zmeraj
odpira nova vprašanja« teatrologinja in gledališka kritičarka Zala Dobov
šek naniza uprizoritve, ki jih družijo v vsakdanjem življenju mladih iz
jemno navzoče, a vse premalo opažene, obdelane in razrešene tematike.
V svojem prispevku »O(b) glasbi in mladih« glasbeni kritik in publicist
Igor Bašin problematizira vlogo glasbe danes, ker jo vidi v mehanizem po
trošniške družbe.
Danes je na voljo vse več znanstvenih študij, ki pričajo o pozitivnih
učinkih umetnosti na otroke in mladostnike – stik z umetnostjo lahko
spodbudno vpliva na osebno avtonomijo in posameznikovo emancipacijo,
sposobnost opažanja in kritičnega premisleka, dejavnost in ustvarjalnost.
Priročnik zaobjame gledališče, medij z zelo neposrednim nagovarjanjem,
ki predstavlja pomemben prostor urjenja in razvijanja otrokove/mladost
nikove razumske in čustvene senzibilnosti; film, ki spodbuja ustvarjal
nost, kritično mišljenje, vzdrami domišljijo in ima moč spregovoriti o ne
izrekljivem; ljudske pripovedi (pravljice) nas s svojo motivno raznolikostjo
in sporočilnostjo zmorejo vedno znova globoko dotakniti; knjige, ki v
mnogih pogledih burijo in širijo svet(ove); pa tudi glasbo, ki predstavlja
pomemben dejavnik pri oblikovanju mladostnikove identitete … Umet
nost nagovarja celega človeka. Ko jo kar najbolj doživimo, se nas dotakne
duhovno, duševno in telesno. V svojem absolutnem nas senzibilizira, po
večuje empatijo, solidarnost in omogoča združevanje različnih pogledov
na svet. Otroci in mladostniki so izjemno občutljiva in zahtevna skupina,
zato so avtorji in avtorice obeh zbornikov pri snovanju besedil in sezna
227
