Page 228 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 228
ššoollsskkoo ppoolljjee,, lleettnniikk xxxxviiiii,, šštteevviillkkaa 33––44
primeri dobrih praks partnerskega sodelovanja med vzgojno-izobraževal
nimi zavodi in kulturnimi ustanovami.
Ker se pedagoški delavci skupaj z otroki pri svojem delu ob branju
različnih umetniških del, ogledu filmov in predstav ipd. srečujejo tudi
z zdravstvenimi temami in ker so pedagoški delavci izrazili potrebo po
znanjih in veščinah s področja zdravja, kar je pokazala raziskava Zdrav
je v šoli, 2013, so se povezali strokovnjaki Nacionalnega inštituta za jav
no zdravje, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost
in šport z različnimi strokov njaki s področja kulture, da so pripravili oba
priročnika.
Smernice za zdravstvene teme ponujajo natančnejši vpogled v neka
tere ključne usmeritve za delo z mladimi ob obravnavi zahtevnih zdrav
stvenih tem, kot so šole in učitelji o vključevanju zdravja v šolsko okolje
(Helena Jeriček Klanšček), razvojne značilnosti otrok in mladostnikov po
posameznih starostnih skupinah (Mateja Gorenc, Helena Jeriček, Klanš
ček, Maja Bajt); v priročniku obstajajo tudi smernice za obravnavo dušev
nega zdravja (Saška Roškar, Nuša Konec Juričič), smernice za obravnavo
motenj hranjenja (Alenka Hafner), smernice za obravnavo zdravega pre
hranjevanja (Matej Gregorič, Stojan Kostanjevec), smernice za obravnavo
telesne dejavnosti (Samo Belavič Pučnik), smernice za obravnavo zdrave
spolnosti (Tanja Torkar, Alenka Hafner), smernice za obravnavo proble
matike alkohola in tobaka (Maja Zorko, Helena Koprivnikar) in smerni
ce za obravnavo drog (Marijana Kašnik, Nina Pogorevc, Andreja Drev).
Priročnik jasno predstavi definicije zdravja, duševnih motenj, raz
vojnih značilnosti in težav otrok. Učitelji in vzgojitelji, svetovalni delavci
in starši so s tem priročnikom dobili možnost in priložnost, da svojo stro
kovno kompetentnost dopolnijo in potrdijo svojo sposobnost vživljanja v
otroke in mladostnike, v njihove stiske in potrebe. Zato se estetska kom
ponenta priročnika prepleta z etično, ki je v medsebojni skrbi in podpo
ri za zdravo življenje.
Povezovanje znanosti in umetnosti ustreza levi in desni polovici na
ših možganov. Naštete zdravstvene teme iz prvega zbornika vzgojitelji
uporabljajo samostojno ali pa tudi pri analizi umetniških del, ki so opre
deljena v drugem zborniku.
Drugi zbornik/priročnik (2016b) je izdalo Društvo za širjenje film
ske kulture KINO! v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministr
stvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za zdravje. Ker
ta publikacija smiselno dopolnjuje prvo, ju obravnavamo skupaj. Publika
cija ima šest poglavij, ki zastopajo posamezne umetnostne veje. V njih av
torji predstavljajo kulturno-umetnostne vsebine, ki vsaka s svojstvenimi
izraznimi sredstvi, inherentnimi posameznemu mediju, razpirajo aktual
226
primeri dobrih praks partnerskega sodelovanja med vzgojno-izobraževal
nimi zavodi in kulturnimi ustanovami.
Ker se pedagoški delavci skupaj z otroki pri svojem delu ob branju
različnih umetniških del, ogledu filmov in predstav ipd. srečujejo tudi
z zdravstvenimi temami in ker so pedagoški delavci izrazili potrebo po
znanjih in veščinah s področja zdravja, kar je pokazala raziskava Zdrav
je v šoli, 2013, so se povezali strokovnjaki Nacionalnega inštituta za jav
no zdravje, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost
in šport z različnimi strokov njaki s področja kulture, da so pripravili oba
priročnika.
Smernice za zdravstvene teme ponujajo natančnejši vpogled v neka
tere ključne usmeritve za delo z mladimi ob obravnavi zahtevnih zdrav
stvenih tem, kot so šole in učitelji o vključevanju zdravja v šolsko okolje
(Helena Jeriček Klanšček), razvojne značilnosti otrok in mladostnikov po
posameznih starostnih skupinah (Mateja Gorenc, Helena Jeriček, Klanš
ček, Maja Bajt); v priročniku obstajajo tudi smernice za obravnavo dušev
nega zdravja (Saška Roškar, Nuša Konec Juričič), smernice za obravnavo
motenj hranjenja (Alenka Hafner), smernice za obravnavo zdravega pre
hranjevanja (Matej Gregorič, Stojan Kostanjevec), smernice za obravnavo
telesne dejavnosti (Samo Belavič Pučnik), smernice za obravnavo zdrave
spolnosti (Tanja Torkar, Alenka Hafner), smernice za obravnavo proble
matike alkohola in tobaka (Maja Zorko, Helena Koprivnikar) in smerni
ce za obravnavo drog (Marijana Kašnik, Nina Pogorevc, Andreja Drev).
Priročnik jasno predstavi definicije zdravja, duševnih motenj, raz
vojnih značilnosti in težav otrok. Učitelji in vzgojitelji, svetovalni delavci
in starši so s tem priročnikom dobili možnost in priložnost, da svojo stro
kovno kompetentnost dopolnijo in potrdijo svojo sposobnost vživljanja v
otroke in mladostnike, v njihove stiske in potrebe. Zato se estetska kom
ponenta priročnika prepleta z etično, ki je v medsebojni skrbi in podpo
ri za zdravo življenje.
Povezovanje znanosti in umetnosti ustreza levi in desni polovici na
ših možganov. Naštete zdravstvene teme iz prvega zbornika vzgojitelji
uporabljajo samostojno ali pa tudi pri analizi umetniških del, ki so opre
deljena v drugem zborniku.
Drugi zbornik/priročnik (2016b) je izdalo Društvo za širjenje film
ske kulture KINO! v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministr
stvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za zdravje. Ker
ta publikacija smiselno dopolnjuje prvo, ju obravnavamo skupaj. Publika
cija ima šest poglavij, ki zastopajo posamezne umetnostne veje. V njih av
torji predstavljajo kulturno-umetnostne vsebine, ki vsaka s svojstvenimi
izraznimi sredstvi, inherentnimi posameznemu mediju, razpirajo aktual
226
