Page 181 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 181
review ■ recenzija
temu, da je tako razumevanje lahko izredno plodno, vendar pa se z invazi
jo vizualnosti in digitalno ekspanzijo začenja kazati tenzija glede razume
vanja tega, kaj je sploh »umetnost«. Že tako vemo, da so nekatere žanrske
produkcije (npr. melodrama, »špageti« vestern ali triler) najprej veljale za
pogrošne, cenene in neestetske, pa je teorija tudi precej kasno v njih od
krila estetske in družbeno kritične učinke, ob katerih so nekateri sočasni
»elitni« dosežki filmske umetnosti tudi zbledeli. Toda treba je prizna
ti, da se v kontekstu prikaza odločilnega francoskega preboja pri uvajanju
vzgoje za film avtor tudi ni mogel spuščati v ta obsežna vprašanja, ki po
ganjajo teorijo filma.
Prevod Bergalajeve knjige je pomemben prispevek k oblikovanju filmske
vzgoje tudi v naših šolah. Kot v spremni besedi opozarja Andrej Šprah,
smo na tem področju nekaj korakov v zaostanku. Hkrati s tem, ko se na
področju filmske vzgoje dogajajo, kot pravi Šprah, »tektonski premiki«,
je tudi naša vlada sprejela Strategijo nacionalnega programa filmske vzgoje.
Prevod knjige, o katerem govorim v tem zapisu, je torej odlično izhodišče
za vse, ki bodo morda uresničevali zadevno »strategijo«. Pravim »mor
da«, kajti že velikokrat smo v povojni zgodovini šolstva bili blizu spre
membam in intenziviranju filmske vzgoje, pa nobena iniciativa ni opravi
la niti pol načrtovane poti. Če bo tokrat vendarle drugače, bo Bergalajeva
knjiga imela pomembne zasluge za to.
Darko Štrajn
179
temu, da je tako razumevanje lahko izredno plodno, vendar pa se z invazi
jo vizualnosti in digitalno ekspanzijo začenja kazati tenzija glede razume
vanja tega, kaj je sploh »umetnost«. Že tako vemo, da so nekatere žanrske
produkcije (npr. melodrama, »špageti« vestern ali triler) najprej veljale za
pogrošne, cenene in neestetske, pa je teorija tudi precej kasno v njih od
krila estetske in družbeno kritične učinke, ob katerih so nekateri sočasni
»elitni« dosežki filmske umetnosti tudi zbledeli. Toda treba je prizna
ti, da se v kontekstu prikaza odločilnega francoskega preboja pri uvajanju
vzgoje za film avtor tudi ni mogel spuščati v ta obsežna vprašanja, ki po
ganjajo teorijo filma.
Prevod Bergalajeve knjige je pomemben prispevek k oblikovanju filmske
vzgoje tudi v naših šolah. Kot v spremni besedi opozarja Andrej Šprah,
smo na tem področju nekaj korakov v zaostanku. Hkrati s tem, ko se na
področju filmske vzgoje dogajajo, kot pravi Šprah, »tektonski premiki«,
je tudi naša vlada sprejela Strategijo nacionalnega programa filmske vzgoje.
Prevod knjige, o katerem govorim v tem zapisu, je torej odlično izhodišče
za vse, ki bodo morda uresničevali zadevno »strategijo«. Pravim »mor
da«, kajti že velikokrat smo v povojni zgodovini šolstva bili blizu spre
membam in intenziviranju filmske vzgoje, pa nobena iniciativa ni opravi
la niti pol načrtovane poti. Če bo tokrat vendarle drugače, bo Bergalajeva
knjiga imela pomembne zasluge za to.
Darko Štrajn
179
