Page 56 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 56
(angl. mastery learning). Ključno je torej podpreti kognitivno (in ne le vedenj-
sko) aktivnost, pri čemer so zlasti v začetnih fazah učenja bolj kot samostoj-
no odkrivanje učinkovita jasna navodila in vodenje skozi aktivnost, ki tako
ni le nestrukturirano raziskovanje, temveč proces z jasnimi učnimi cilji.
Empirični dokazi o tem, da pristopi, ki spodbujajo učenje z odkrivanjem in
reševanjem problemov, niso univerzalno učinkoviti, v zadnjih dveh deset-
letjih prihajajo zlasti s področja kognitivne psihologije in temeljijo na teo-
riji kognitivne obremenitve (Sweller, 1988, 2010, 2015). Miselni napor, ki je
potreben za obdelavo novih informacij, namreč predstavlja obremenitev na-
šega delovnega spomina, katerega kapaciteta je omejena. Učinkoviti pristo-
pi poučevanja so tisti, ki te omejitve zmanjšajo tako, da omogočajo uporabo
shem, ki so shranjene v dolgoročnem spominu in pripomorejo k učinko-
vitejši obdelavi informacij. Kateri so ti pristopi, je odvisno od izkušenj in
predznanja učencev na specifičnem področju učenja. V obdobju, ko učen-
ci šele pridobivajo strokovno znanje z določenega področja, so tako bolj kot
samostojno odkrivanje učinkoviti bolj vodeni učni pristopi. Pri bolj veščih
56 učencih z več predznanja na določenem strokovnem področju (npr. pri pe-
dagoškem delu s strokovnjaki na določenem področju, pri delu s študenti
na višjih stopnjah izobraževanja) pa so za spodbujanje kakovostnega učenja
učinkovitejši poučevalni pristopi, ki delovnega spomina učencev ne obre-
menjujejo z odvečnimi informacijami, ampak omogočajo več samostojne-
ga, problemsko zasnovanega učenja z odkrivanjem (Kirschner in Hendrick,
2020). Učinkovitosti didaktičnih pristopov torej ni mogoče presojati neod-
visno od ciljne skupine, ki so ji namenjeni.
Sodobnejši prispevki
Na sodobno znanstveno konceptualiziranje učenja je imela velik vpliv tu-
di že omenjena raziskava Hattieja (2009), ki predstavlja sistematičen pre-
gled več kot 800 metaanaliz, ki so preučevale dejavnike kakovostnega uče-
nja. Kot ključni dejavniki visokih učnih dosežkov so se pokazali kakovost
učiteljevega poučevanja, ki se kaže kot zmožnost, da učitelj učenje razume
s perspektive učenca, kakovost povratne informacije in spodbujanje sodelo-
vanja med učenci. Ugotovitve te raziskave, povzete kot vidno učenje (angl. vi-
sible learning), so marsikje po svetu služile tudi kot izhodišče za oblikovanje
izobraževalnih politik.
Relativno nov termin je tudi socialno in čustveno učenje, ki v ožjem pome-
nu predstavlja pristop, ki se nanaša na procese pridobivanja in učinkovi-
te uporabe znanj, stališč in veščin, potrebnih za razumevanje in upravljanje
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
sko) aktivnost, pri čemer so zlasti v začetnih fazah učenja bolj kot samostoj-
no odkrivanje učinkovita jasna navodila in vodenje skozi aktivnost, ki tako
ni le nestrukturirano raziskovanje, temveč proces z jasnimi učnimi cilji.
Empirični dokazi o tem, da pristopi, ki spodbujajo učenje z odkrivanjem in
reševanjem problemov, niso univerzalno učinkoviti, v zadnjih dveh deset-
letjih prihajajo zlasti s področja kognitivne psihologije in temeljijo na teo-
riji kognitivne obremenitve (Sweller, 1988, 2010, 2015). Miselni napor, ki je
potreben za obdelavo novih informacij, namreč predstavlja obremenitev na-
šega delovnega spomina, katerega kapaciteta je omejena. Učinkoviti pristo-
pi poučevanja so tisti, ki te omejitve zmanjšajo tako, da omogočajo uporabo
shem, ki so shranjene v dolgoročnem spominu in pripomorejo k učinko-
vitejši obdelavi informacij. Kateri so ti pristopi, je odvisno od izkušenj in
predznanja učencev na specifičnem področju učenja. V obdobju, ko učen-
ci šele pridobivajo strokovno znanje z določenega področja, so tako bolj kot
samostojno odkrivanje učinkoviti bolj vodeni učni pristopi. Pri bolj veščih
56 učencih z več predznanja na določenem strokovnem področju (npr. pri pe-
dagoškem delu s strokovnjaki na določenem področju, pri delu s študenti
na višjih stopnjah izobraževanja) pa so za spodbujanje kakovostnega učenja
učinkovitejši poučevalni pristopi, ki delovnega spomina učencev ne obre-
menjujejo z odvečnimi informacijami, ampak omogočajo več samostojne-
ga, problemsko zasnovanega učenja z odkrivanjem (Kirschner in Hendrick,
2020). Učinkovitosti didaktičnih pristopov torej ni mogoče presojati neod-
visno od ciljne skupine, ki so ji namenjeni.
Sodobnejši prispevki
Na sodobno znanstveno konceptualiziranje učenja je imela velik vpliv tu-
di že omenjena raziskava Hattieja (2009), ki predstavlja sistematičen pre-
gled več kot 800 metaanaliz, ki so preučevale dejavnike kakovostnega uče-
nja. Kot ključni dejavniki visokih učnih dosežkov so se pokazali kakovost
učiteljevega poučevanja, ki se kaže kot zmožnost, da učitelj učenje razume
s perspektive učenca, kakovost povratne informacije in spodbujanje sodelo-
vanja med učenci. Ugotovitve te raziskave, povzete kot vidno učenje (angl. vi-
sible learning), so marsikje po svetu služile tudi kot izhodišče za oblikovanje
izobraževalnih politik.
Relativno nov termin je tudi socialno in čustveno učenje, ki v ožjem pome-
nu predstavlja pristop, ki se nanaša na procese pridobivanja in učinkovi-
te uporabe znanj, stališč in veščin, potrebnih za razumevanje in upravljanje
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
