Page 14 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 14
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
na je iz dveh delov, od katerih je vsak posvečen samostojnemu, a kljub temu
prepletenemu vidiku te digitalne preobrazbe.
V prvem delu monografije, ki se osredotoča na digitalizacijo vzgoje
in izobraževanja, se avtorji_ce spopadejo s temeljnimi vprašanji, kot so,
kako digitalna orodja in platforme preoblikujejo poučevanje in učenje ter
kakšne priložnosti in izzivi se pojavljajo v tem hitro razvijajočem se oko-
lju. V prvem poglavju Valerija Vendramin proučuje prisotnost skrith norm
in predsodkov znotraj digitalne tehnologije ter njihov vpliv na izobraže-
vanje. Avtorica v poglavju izpostavi pomembnost tega vprašanja, zlasti v
kontekstu digitalizacije med preteklimi pandemijami, kjer lahko izobra-
ževalna tehnologija družbene norme in predsodke kodira v učne prakse.
Sledi poglavje Simone Tancig, ki kritično obravnava vpliv digitalizacije na
kognitivne in čustveno-socialne vidike izobraževanja s poudarkom na ra-
zvojnih, pedagoških in izobraževalnih nevroznanstvenih vidikih. V nada-
ljevanju Borut Čampelj in Petra Bevek predstavljata projekt A-SELFIE, v
katerem raziskujeta in preverjata različne prakse razvoja digitalne strategi-
je šole z uporabo posameznih okvirov digitalne kompetentnosti in samore-
flektivnih orodij. Bernarda Moravec s sodelavci_kami nato v nadaljevanju
predstavi, kako je projekt A-SELFIE potekal v praksi in se osredotoča na
del, ki se nanaša na samovrednotenje prečnih veščin učencev_k na STEM
področju. Nataša Planko se v naslednjem poglavju osredotoča na vlogo uči-
telja_ice pri formativnem spremljanju učencev_k z lažjo motnjo v dušev-
nem razvoju. Glavna naloga učitelja_ce pri tem je zagotavljanje smernic in
kakovostnih povratnih informacij, pri čemer proces vključuje diagnostiko,
določanje ciljev, aktivno učenje, zbiranje dokazov in vrednotenje, tudi ka-
dar se učenci_ke soočajo z izzivi, kot je uporaba IKT pri učenju na daljavo.
V naslednjem poglavju avtorica Maja Kerneža predstavi študijo, ki razisku-
je možnosti uporabe družbenega omrežja Facebook kot platforme za dose-
ganje literarno-didaktičnih ciljev, povezanih z razvojem recepcijskih spret-
nosti in analizo likov. Prvi del monografije se zaključi s poglavjem Jožeta
Cvetka, ki se osredotoča na vzgojo na področju racionalizacije porabe pitne
vode že v zgodnjih letih otroštva.
V drugem delu monografije v ospredje postavimo izobraževalne poli-
tike v dobi digitalizacije, v katerem se osredotočamo na širok spekter raz-
ličnih izobraževalnih politik, ki oblikujejo in so temelj izobraževalnim
sistemom. Avtorice Manja Veldin, Maša Vidmar, Ilaria Farinella in Gaja
Jamniker Krevh se v prvem poglavju v tem delu osredotočajo na začetno in
nadaljnje izobraževanje vzgojiteljev_ic v petih evropskih državah za kre-
14
na je iz dveh delov, od katerih je vsak posvečen samostojnemu, a kljub temu
prepletenemu vidiku te digitalne preobrazbe.
V prvem delu monografije, ki se osredotoča na digitalizacijo vzgoje
in izobraževanja, se avtorji_ce spopadejo s temeljnimi vprašanji, kot so,
kako digitalna orodja in platforme preoblikujejo poučevanje in učenje ter
kakšne priložnosti in izzivi se pojavljajo v tem hitro razvijajočem se oko-
lju. V prvem poglavju Valerija Vendramin proučuje prisotnost skrith norm
in predsodkov znotraj digitalne tehnologije ter njihov vpliv na izobraže-
vanje. Avtorica v poglavju izpostavi pomembnost tega vprašanja, zlasti v
kontekstu digitalizacije med preteklimi pandemijami, kjer lahko izobra-
ževalna tehnologija družbene norme in predsodke kodira v učne prakse.
Sledi poglavje Simone Tancig, ki kritično obravnava vpliv digitalizacije na
kognitivne in čustveno-socialne vidike izobraževanja s poudarkom na ra-
zvojnih, pedagoških in izobraževalnih nevroznanstvenih vidikih. V nada-
ljevanju Borut Čampelj in Petra Bevek predstavljata projekt A-SELFIE, v
katerem raziskujeta in preverjata različne prakse razvoja digitalne strategi-
je šole z uporabo posameznih okvirov digitalne kompetentnosti in samore-
flektivnih orodij. Bernarda Moravec s sodelavci_kami nato v nadaljevanju
predstavi, kako je projekt A-SELFIE potekal v praksi in se osredotoča na
del, ki se nanaša na samovrednotenje prečnih veščin učencev_k na STEM
področju. Nataša Planko se v naslednjem poglavju osredotoča na vlogo uči-
telja_ice pri formativnem spremljanju učencev_k z lažjo motnjo v dušev-
nem razvoju. Glavna naloga učitelja_ce pri tem je zagotavljanje smernic in
kakovostnih povratnih informacij, pri čemer proces vključuje diagnostiko,
določanje ciljev, aktivno učenje, zbiranje dokazov in vrednotenje, tudi ka-
dar se učenci_ke soočajo z izzivi, kot je uporaba IKT pri učenju na daljavo.
V naslednjem poglavju avtorica Maja Kerneža predstavi študijo, ki razisku-
je možnosti uporabe družbenega omrežja Facebook kot platforme za dose-
ganje literarno-didaktičnih ciljev, povezanih z razvojem recepcijskih spret-
nosti in analizo likov. Prvi del monografije se zaključi s poglavjem Jožeta
Cvetka, ki se osredotoča na vzgojo na področju racionalizacije porabe pitne
vode že v zgodnjih letih otroštva.
V drugem delu monografije v ospredje postavimo izobraževalne poli-
tike v dobi digitalizacije, v katerem se osredotočamo na širok spekter raz-
ličnih izobraževalnih politik, ki oblikujejo in so temelj izobraževalnim
sistemom. Avtorice Manja Veldin, Maša Vidmar, Ilaria Farinella in Gaja
Jamniker Krevh se v prvem poglavju v tem delu osredotočajo na začetno in
nadaljnje izobraževanje vzgojiteljev_ic v petih evropskih državah za kre-
14
