Page 17 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 17
gi osebi, na podlagi tega, ali je bila ta oseba zmožna dostopati do informa- 17
cij z videnjem (ali poslušanjem). Pri nalogi je mogoče zbrati eno točko.
– TV 6: Videnje vodi k védenju (razumevanje, da, kar nekdo vidi, vpliva
na to, kar ve)
NALOGA D: Naloga vidnega polja (The Line of Sight Task; Flavell, 1992) je name-
njena oceni razumevanja, da ljudje ne morejo videti iste stvari, če ne gledajo z
istega zornega kota. Njihovo védenje je odvisno od njihovega položaja. Pri na-
logi je mogoče zbrati dve točki (za perspektivo vsakega lika po eno).
– TV 7: Vidno polje (sklepanje, da bodo imeli ljudje različno vidno per-
spektivo, glede na njihovo telesno pozicioniranje)
– TV 8: Vidno polje (sklepanje, da bodo imeli ljudje različno vidno per-
spektivo, glede na njihovo telesno pozicioniranje)
NALOGA E: Naloga dejanja na podlagi zaznavanja (The Perception-Based Acti-
on Task; Hadwin, Baron-Cohen, Howlin in Hill, 1996) je namenjena oceni ra-
zumevanja, da zaznavanje vpliva na vedenje. Ta naloga ima še eno dodatno
plast razumevanja v primerjavi z »nalogo videnje vodi k védenju«. Za dejanje
na podlagi zaznavanja mora otrok razumeti: 1) da je znanje mogoče pridobiti s
pomočjo vizualnega zaznavanja (npr. videti ključe na postelji vodi do spozna-
nja, da so ključi na postelji) in 2) da znanje usmerja obnašanje (npr. vedeti, da
so ključi na postelji vodi v iskalno aktivnost, pri kateri bo oseba iskala ključe na
postelji). Pri nalogi je mogoče zbrati eno točko.
– TV 9: Dejanje na podlagi zaznavanja (sklepanje, da bodo ljudje delova-
li v skladu z njihovimi prepričanji na podlagi zaznavanja)
NALOGA F: Standardna naloga napačnih prepričanj (A Standard False Belief Task;
Wimmer in Perner, 1983) je namenjena oceni otrokovih sposobnosti sklepanja
o prepričanju v kontekstu nepričakovane spremembe lokacije. Po priporočilu
Siegal in Beattie (1991) je bilo testno vprašanje za postavko oblikovano po vzo-
ru klasične naloge napačnih prepričanj preoblikovano tako, da vsebuje besedo
»najprej« (npr. »Kje bo Anže najprej iskal knjigo?«), da bi omejilo možnost na-
pačne interpretacije vprašanja. In sicer, vprašanja se ne bi smelo interpretira-
ti kot »Kje bi nekdo moral pogledati, da bi bil uspešen pri iskanju predmeta?«.
Kot pri »nalogi dejanja na podlagi zaznavanja«, ta naloga prav tako vsebuje ra-
zumevanje povezave med védenjem in gledanjem. Standardna naloga napač-
nih prepričanj pa doda še eno plast kompleksnosti, saj mora vsebovati tudi ra-
zumevanje, da imajo ljudje lahko prepričanje, ki je v nasprotju z realnostjo. Pri
tej nalogi je mogoče zbrati eno točko.
vedenjske naloge teorije uma
cij z videnjem (ali poslušanjem). Pri nalogi je mogoče zbrati eno točko.
– TV 6: Videnje vodi k védenju (razumevanje, da, kar nekdo vidi, vpliva
na to, kar ve)
NALOGA D: Naloga vidnega polja (The Line of Sight Task; Flavell, 1992) je name-
njena oceni razumevanja, da ljudje ne morejo videti iste stvari, če ne gledajo z
istega zornega kota. Njihovo védenje je odvisno od njihovega položaja. Pri na-
logi je mogoče zbrati dve točki (za perspektivo vsakega lika po eno).
– TV 7: Vidno polje (sklepanje, da bodo imeli ljudje različno vidno per-
spektivo, glede na njihovo telesno pozicioniranje)
– TV 8: Vidno polje (sklepanje, da bodo imeli ljudje različno vidno per-
spektivo, glede na njihovo telesno pozicioniranje)
NALOGA E: Naloga dejanja na podlagi zaznavanja (The Perception-Based Acti-
on Task; Hadwin, Baron-Cohen, Howlin in Hill, 1996) je namenjena oceni ra-
zumevanja, da zaznavanje vpliva na vedenje. Ta naloga ima še eno dodatno
plast razumevanja v primerjavi z »nalogo videnje vodi k védenju«. Za dejanje
na podlagi zaznavanja mora otrok razumeti: 1) da je znanje mogoče pridobiti s
pomočjo vizualnega zaznavanja (npr. videti ključe na postelji vodi do spozna-
nja, da so ključi na postelji) in 2) da znanje usmerja obnašanje (npr. vedeti, da
so ključi na postelji vodi v iskalno aktivnost, pri kateri bo oseba iskala ključe na
postelji). Pri nalogi je mogoče zbrati eno točko.
– TV 9: Dejanje na podlagi zaznavanja (sklepanje, da bodo ljudje delova-
li v skladu z njihovimi prepričanji na podlagi zaznavanja)
NALOGA F: Standardna naloga napačnih prepričanj (A Standard False Belief Task;
Wimmer in Perner, 1983) je namenjena oceni otrokovih sposobnosti sklepanja
o prepričanju v kontekstu nepričakovane spremembe lokacije. Po priporočilu
Siegal in Beattie (1991) je bilo testno vprašanje za postavko oblikovano po vzo-
ru klasične naloge napačnih prepričanj preoblikovano tako, da vsebuje besedo
»najprej« (npr. »Kje bo Anže najprej iskal knjigo?«), da bi omejilo možnost na-
pačne interpretacije vprašanja. In sicer, vprašanja se ne bi smelo interpretira-
ti kot »Kje bi nekdo moral pogledati, da bi bil uspešen pri iskanju predmeta?«.
Kot pri »nalogi dejanja na podlagi zaznavanja«, ta naloga prav tako vsebuje ra-
zumevanje povezave med védenjem in gledanjem. Standardna naloga napač-
nih prepričanj pa doda še eno plast kompleksnosti, saj mora vsebovati tudi ra-
zumevanje, da imajo ljudje lahko prepričanje, ki je v nasprotju z realnostjo. Pri
tej nalogi je mogoče zbrati eno točko.
vedenjske naloge teorije uma
