Page 24 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 24
Nacionalni dokumenti o obravnavi nasilja
nad zaposlenimi v šolah
Študija se je pri določanju merjenih kazalcev in snovanju vprašalnika ravnala
po obstoječih nacionalnih dokumentih, ki naslavljajo pojav nasilja na šolah. Iz-
kazalo se je, da je teh dokumentov zelo malo. Raziskovalci D. Lešnik Mugnai-
oni, Koren, Logaj in M. Brejc so v okviru Šole za ravnatelje med letoma 2006 in
2008 opravili projekt »Nasilje v šolah: konceptualizacija, prepoznavanje in mo-
deli preprečevanja in obvladovanj«. Poročilo o izsledkih projekta »Nasilje v šo-
li: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava« (Mugnaioni, Ko-
ren, Logaj in Brejc 2009) že v uvodu izpostavi, da je problematika zelo obširna
in ena sama raziskava ne more doseči hkrati širokega pogleda na nasilje v šo-
lah in natančne študije velikega števila specifičnih izrazov nasilja, ki zahtevajo
vsak svoje razumevanje in pristop k reševanju. V grobem so opredelili, da se v
šolah dogaja:
1. vrstniško nasilje in v širšem smislu nasilje med učenci,
24 2. nasilje v odnosu med učenci in učitelji,
3. nasilje v odnosu med učitelji in starši,
4. nasilje med vodstvom zavoda in drugimi zaposlenimi,
5. nasilje med učitelji in drugimi zaposlenimi, tj. znotraj učiteljskega
kolektiva,
6. nasilje nad otroki v družini.
Šolam so priporočili povečanje pozornosti na izraze nasilja in prikazali ne-
katere modele reševanja problematike. Od leta 2009, ko je bilo izdano poroči-
lo, se je z intenzivnim povečanjem dostopnosti digitalnih orodij za komunika-
cijo življenje z ozirom na pojav nasilja spremenilo tudi v šolah. Komunikacije
po elektronski pošti in socialnih omrežjih omogočajo lažji dostop učencev, di-
jakov in staršev do učiteljev in zaposlenih na šoli. To omogoča več nasilnega
vedenja, do katerega predpostavljamo, da pride manj pogosto v osebnem sti-
ku, sploh med odraslimi ali odraslimi in mladino. Omenjeno poročilo bi zato
potrebovalo posodobitev ali dopolnitev z upoštevanjem novejših možnosti
nasilnega vedenja, do katerih prihaja zaradi digitalnih komunikacij, ki zahteva-
jo tudi drugačne poti do reševanja in zmanjšanja takšnega vedenja.
Novejše nacionalne študije ali raziskovalnih podatkov o obravnavi nasilja
nad zaposlenimi na šolah, še posebej nad učitelji, nismo zasledili. Med doku-
menti šolske zakonodaje, ki je navedena na Slovenskem izobraževalnem por-
talu (SIO), iskanje po ključnih besedah/besednih zvezah »nasilje«, »obravna-
va nasilnega vedenja« in podobnih ne vrne nobenega zadetka. Mnoge šole na
svojih spletnih straneh na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o var-
nosti in zdravju pri delu navajajo, da sledijo različicam Pravilnika o ukrepih za va-
rovanje delavcev pred nasiljem, trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
nad zaposlenimi v šolah
Študija se je pri določanju merjenih kazalcev in snovanju vprašalnika ravnala
po obstoječih nacionalnih dokumentih, ki naslavljajo pojav nasilja na šolah. Iz-
kazalo se je, da je teh dokumentov zelo malo. Raziskovalci D. Lešnik Mugnai-
oni, Koren, Logaj in M. Brejc so v okviru Šole za ravnatelje med letoma 2006 in
2008 opravili projekt »Nasilje v šolah: konceptualizacija, prepoznavanje in mo-
deli preprečevanja in obvladovanj«. Poročilo o izsledkih projekta »Nasilje v šo-
li: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava« (Mugnaioni, Ko-
ren, Logaj in Brejc 2009) že v uvodu izpostavi, da je problematika zelo obširna
in ena sama raziskava ne more doseči hkrati širokega pogleda na nasilje v šo-
lah in natančne študije velikega števila specifičnih izrazov nasilja, ki zahtevajo
vsak svoje razumevanje in pristop k reševanju. V grobem so opredelili, da se v
šolah dogaja:
1. vrstniško nasilje in v širšem smislu nasilje med učenci,
24 2. nasilje v odnosu med učenci in učitelji,
3. nasilje v odnosu med učitelji in starši,
4. nasilje med vodstvom zavoda in drugimi zaposlenimi,
5. nasilje med učitelji in drugimi zaposlenimi, tj. znotraj učiteljskega
kolektiva,
6. nasilje nad otroki v družini.
Šolam so priporočili povečanje pozornosti na izraze nasilja in prikazali ne-
katere modele reševanja problematike. Od leta 2009, ko je bilo izdano poroči-
lo, se je z intenzivnim povečanjem dostopnosti digitalnih orodij za komunika-
cijo življenje z ozirom na pojav nasilja spremenilo tudi v šolah. Komunikacije
po elektronski pošti in socialnih omrežjih omogočajo lažji dostop učencev, di-
jakov in staršev do učiteljev in zaposlenih na šoli. To omogoča več nasilnega
vedenja, do katerega predpostavljamo, da pride manj pogosto v osebnem sti-
ku, sploh med odraslimi ali odraslimi in mladino. Omenjeno poročilo bi zato
potrebovalo posodobitev ali dopolnitev z upoštevanjem novejših možnosti
nasilnega vedenja, do katerih prihaja zaradi digitalnih komunikacij, ki zahteva-
jo tudi drugačne poti do reševanja in zmanjšanja takšnega vedenja.
Novejše nacionalne študije ali raziskovalnih podatkov o obravnavi nasilja
nad zaposlenimi na šolah, še posebej nad učitelji, nismo zasledili. Med doku-
menti šolske zakonodaje, ki je navedena na Slovenskem izobraževalnem por-
talu (SIO), iskanje po ključnih besedah/besednih zvezah »nasilje«, »obravna-
va nasilnega vedenja« in podobnih ne vrne nobenega zadetka. Mnoge šole na
svojih spletnih straneh na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o var-
nosti in zdravju pri delu navajajo, da sledijo različicam Pravilnika o ukrepih za va-
rovanje delavcev pred nasiljem, trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
