Page 22 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 22
nih šol. Sporočila o problemih z nasiljem so prikazovala posamične dogodke
na šolah, ki so presegli možnost reševanja znotraj šol in so prerasli celo v me-
dijsko odmevne tragične novice. Strokovnjaki Sindikata vzgoje, izobraževanja,
znanosti in kulture Slovenije so za razvoj ustrezne strategije odziva potrebova-
li širši vpogled v obseg nasilja, da bi lahko pravilno presodili, ali so posamični
primeri začeli prehajati v redno prakso ali pa so s podporo medijev okvire šol-
skega prostora presegli le najzahtevnejši.
Nenazadnje je bil pomemben dodaten razlog za izvedbo povpraševanja
o nasilju tudi dejstvo, da je bil za raziskavo TALIS že določen nacionalni repre-
zentativni vzorec sodelujočih. Čeprav so učitelji težko dosegljiva populacija,
tudi zaradi vezanosti njihovega delovnega časa na šolski urnik, smo presodili,
da ima dodaten vprašalnik za že izbrane učitelje v vzorec TALIS dve prednosti:
podatke posameznega učitelja iz obeh študij bi bilo mogoče povezati med se-
boj in se s tem izogniti ponavljajočemu zbiranju demografskih podatkov v na-
cionalni študiji, hkrati pa so bile že vzpostavljene poti do učiteljev, ti pa sezna-
njeni s postopki in načini odgovarjanja, ki so zagotavljali njihovo anonimnost.
22
Metodologija
Nacionalno študijo smo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in
šport (MIZŠ) in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Sloveni-
je (SVIZ) zasnovali za vzorec učiteljev, ki so že sodelovali v študiji TALIS, in jim
jo ponudili v obliki nadaljevalnega spletnega vprašalnika k raziskavi TALIS. Pri
tem smo morali zaradi mednarodnih obveznosti strogo ločiti odgovarjanje na
obe raziskavi. Posledično se delež učiteljev, ki se je odzval na raziskavo TALIS,
ni odzval z odgovarjanjem na nacionalni vprašalnik o nasilju. V nadaljnjem po-
ročanju o študiji nasilja smo zaradi tehničnih razlogov upoštevali le učitelje, ki
so se odzvali na obe raziskavi. Za podatke reprezentativnega vzorca učiteljev
iz vzorca TALIS namreč obstajajo uteži, s katerimi dosežemo statistične rezulta-
te, ki pojasnjujejo nacionalna povprečja odgovorov. Te uteži smo uporabili tudi
na podatkih nacionalne študije, ki je s tem prav tako dobila priložnost, da pri-
kaže nacionalne statistike.
Študijo o nasilju so sestavljali 4 vprašalniki: za učitelje osnovnih in srednjih
šol ter za ravnatelje osnovnih in srednjih šol. Vprašalnika za obe ravni sta bila
po vsebini vprašanj enaka, ločila sta se v naslavljanju učencev v osnovni šoli in
dijakov v srednji šoli. Vprašanja so obsegala več vsebinskih sklopov:
1. opis stanja na šoli: zaznavanje pogostosti nasilnih dogodkov nad uči-
teljem s strani učencev, staršev in drugih zaposlenih na šoli, lokacija
dogodkov, razlogi za nasilne dogodke ter običajni odziv nanje;
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
na šolah, ki so presegli možnost reševanja znotraj šol in so prerasli celo v me-
dijsko odmevne tragične novice. Strokovnjaki Sindikata vzgoje, izobraževanja,
znanosti in kulture Slovenije so za razvoj ustrezne strategije odziva potrebova-
li širši vpogled v obseg nasilja, da bi lahko pravilno presodili, ali so posamični
primeri začeli prehajati v redno prakso ali pa so s podporo medijev okvire šol-
skega prostora presegli le najzahtevnejši.
Nenazadnje je bil pomemben dodaten razlog za izvedbo povpraševanja
o nasilju tudi dejstvo, da je bil za raziskavo TALIS že določen nacionalni repre-
zentativni vzorec sodelujočih. Čeprav so učitelji težko dosegljiva populacija,
tudi zaradi vezanosti njihovega delovnega časa na šolski urnik, smo presodili,
da ima dodaten vprašalnik za že izbrane učitelje v vzorec TALIS dve prednosti:
podatke posameznega učitelja iz obeh študij bi bilo mogoče povezati med se-
boj in se s tem izogniti ponavljajočemu zbiranju demografskih podatkov v na-
cionalni študiji, hkrati pa so bile že vzpostavljene poti do učiteljev, ti pa sezna-
njeni s postopki in načini odgovarjanja, ki so zagotavljali njihovo anonimnost.
22
Metodologija
Nacionalno študijo smo skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in
šport (MIZŠ) in Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Sloveni-
je (SVIZ) zasnovali za vzorec učiteljev, ki so že sodelovali v študiji TALIS, in jim
jo ponudili v obliki nadaljevalnega spletnega vprašalnika k raziskavi TALIS. Pri
tem smo morali zaradi mednarodnih obveznosti strogo ločiti odgovarjanje na
obe raziskavi. Posledično se delež učiteljev, ki se je odzval na raziskavo TALIS,
ni odzval z odgovarjanjem na nacionalni vprašalnik o nasilju. V nadaljnjem po-
ročanju o študiji nasilja smo zaradi tehničnih razlogov upoštevali le učitelje, ki
so se odzvali na obe raziskavi. Za podatke reprezentativnega vzorca učiteljev
iz vzorca TALIS namreč obstajajo uteži, s katerimi dosežemo statistične rezulta-
te, ki pojasnjujejo nacionalna povprečja odgovorov. Te uteži smo uporabili tudi
na podatkih nacionalne študije, ki je s tem prav tako dobila priložnost, da pri-
kaže nacionalne statistike.
Študijo o nasilju so sestavljali 4 vprašalniki: za učitelje osnovnih in srednjih
šol ter za ravnatelje osnovnih in srednjih šol. Vprašalnika za obe ravni sta bila
po vsebini vprašanj enaka, ločila sta se v naslavljanju učencev v osnovni šoli in
dijakov v srednji šoli. Vprašanja so obsegala več vsebinskih sklopov:
1. opis stanja na šoli: zaznavanje pogostosti nasilnih dogodkov nad uči-
teljem s strani učencev, staršev in drugih zaposlenih na šoli, lokacija
dogodkov, razlogi za nasilne dogodke ter običajni odziv nanje;
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
