Page 137 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 137
osnovnošolski literarni kanon ali kaj smo brali/beremo v šoli
Izbrana berila v samostojni Sloveniji je pripravilo 23 sestavljavcev beril,
od tega 16 sestavljavk, kar je opazna sprememba v primerjavi s prejšnjima
obdobjema. Izobrazbena struktura kaže na visoko stopnjo dosežene izo-
brazbe – vsi obravnavani sestavljavci oz. sestavljavke i so zaključili najmanj
univerzitetni študij, med njimi je 13 doktorjev znanosti in 5 magistrov zna-
nosti. Glede na (univerzitetno) izobrazbo prevladuje slavistika oz. sloveni-
stika, in sicer je 10 sestavljavcev zaključilo študij slavistike oz. slovenisti-
ke, 10 sestavljavcev študij slovenščine v kombinaciji z drugim predmetom,
tj. primerjalno književnostjo (3), ruščino (2), francoščino (1), nemščino (1),
angleščino (1), umetnostno zgodovino (1) in sociologijo (1). Med sestavljav-
ci sta dva, ki sta študirala primerjalno književnost, in en sestavljavec, ki je
poleg primerjalne književnosti študiral tudi francoščino in nizozemščino.
Med 23 sestavljavci je 5 takih, ki so poučevali oz. poučujejo slovenščino v
šoli, 12 jih je poučevalo v šoli in se s poukom književnosti ukvarjajo tudi
raziskovalno, ostali (6) se s poukom književnosti in z literarno vedo ukvar-
jajo samo raziskovalno (glej Tabelo 14), tako da prevladujejo sestavljavci
tako z učiteljskimi izkušnjami v osnovni in/ali srednji šoli, ki se s poukom
književnosti ukvarjajo tudi raziskovalno. Delež učiteljev praktikov in delež
raziskovalcev je manjši, a uravnotežen (5 : 6).
V primerjavi s prejšnjimi obdobji ugotavljamo, da se je povečalo šte-
vilo sestavljavcev, kar je posledica učbeniškega pluralizma (Kovač in sod.,
2005), obenem se je povečalo tudi število sestavljavk v primerjavi s prejšnji-
mi obdobji. V primerjavi s prejšnjimi obdobji se je spremenila tudi izobraz-
bena struktura sestavljavcev in sestavljavk beril, kar je lahko vplivalo tudi
na število avtorjev/raziskovalcev/znanstvenikov, ki so vpeti v proces pisa-
nja beril, a brez neposrednih izkušenj s poučevanjem. Glede na t. i. jugoslo-
vansko obdobje, v katerem so prevladovali slavisti, izpričujejo sestavljavci
in sestavljavke beril po letu 1991 s svojo izobrazbo širšo razgledanost po na-
cionalnih literaturah.
Zaključek
Izsledki nam pomagajo razmišljati o literarnem kanonu oz. šolskem lite-
rarnem kanonu. Avtorji, ki se pojavljajo v obravnavanem korpusu beril za
učence, starih od 10 oz. 11 do 14 oz. 15 let (v 45 beril in več), v štirih druž-
beno-političnih sistemih v 20. stoletju na Slovenskem, so: Župančič, Jurčič,
Cankar, Aškerc, Gregorčič, Levstik, Prešeren, Jenko, Finžgar, Murn, Trdi-
na, Erjavec, Stritar, Kette, Bevk, Vodnik in Tavčar. Med avtorji le Bevk in
Stritar nista prisotna v berilih v vseh štirih družbeno-političnih sistemih.
137
Izbrana berila v samostojni Sloveniji je pripravilo 23 sestavljavcev beril,
od tega 16 sestavljavk, kar je opazna sprememba v primerjavi s prejšnjima
obdobjema. Izobrazbena struktura kaže na visoko stopnjo dosežene izo-
brazbe – vsi obravnavani sestavljavci oz. sestavljavke i so zaključili najmanj
univerzitetni študij, med njimi je 13 doktorjev znanosti in 5 magistrov zna-
nosti. Glede na (univerzitetno) izobrazbo prevladuje slavistika oz. sloveni-
stika, in sicer je 10 sestavljavcev zaključilo študij slavistike oz. slovenisti-
ke, 10 sestavljavcev študij slovenščine v kombinaciji z drugim predmetom,
tj. primerjalno književnostjo (3), ruščino (2), francoščino (1), nemščino (1),
angleščino (1), umetnostno zgodovino (1) in sociologijo (1). Med sestavljav-
ci sta dva, ki sta študirala primerjalno književnost, in en sestavljavec, ki je
poleg primerjalne književnosti študiral tudi francoščino in nizozemščino.
Med 23 sestavljavci je 5 takih, ki so poučevali oz. poučujejo slovenščino v
šoli, 12 jih je poučevalo v šoli in se s poukom književnosti ukvarjajo tudi
raziskovalno, ostali (6) se s poukom književnosti in z literarno vedo ukvar-
jajo samo raziskovalno (glej Tabelo 14), tako da prevladujejo sestavljavci
tako z učiteljskimi izkušnjami v osnovni in/ali srednji šoli, ki se s poukom
književnosti ukvarjajo tudi raziskovalno. Delež učiteljev praktikov in delež
raziskovalcev je manjši, a uravnotežen (5 : 6).
V primerjavi s prejšnjimi obdobji ugotavljamo, da se je povečalo šte-
vilo sestavljavcev, kar je posledica učbeniškega pluralizma (Kovač in sod.,
2005), obenem se je povečalo tudi število sestavljavk v primerjavi s prejšnji-
mi obdobji. V primerjavi s prejšnjimi obdobji se je spremenila tudi izobraz-
bena struktura sestavljavcev in sestavljavk beril, kar je lahko vplivalo tudi
na število avtorjev/raziskovalcev/znanstvenikov, ki so vpeti v proces pisa-
nja beril, a brez neposrednih izkušenj s poučevanjem. Glede na t. i. jugoslo-
vansko obdobje, v katerem so prevladovali slavisti, izpričujejo sestavljavci
in sestavljavke beril po letu 1991 s svojo izobrazbo širšo razgledanost po na-
cionalnih literaturah.
Zaključek
Izsledki nam pomagajo razmišljati o literarnem kanonu oz. šolskem lite-
rarnem kanonu. Avtorji, ki se pojavljajo v obravnavanem korpusu beril za
učence, starih od 10 oz. 11 do 14 oz. 15 let (v 45 beril in več), v štirih druž-
beno-političnih sistemih v 20. stoletju na Slovenskem, so: Župančič, Jurčič,
Cankar, Aškerc, Gregorčič, Levstik, Prešeren, Jenko, Finžgar, Murn, Trdi-
na, Erjavec, Stritar, Kette, Bevk, Vodnik in Tavčar. Med avtorji le Bevk in
Stritar nista prisotna v berilih v vseh štirih družbeno-političnih sistemih.
137
