Page 453 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

bar predstavlja predvsem verskega reformatorja, vendar si je zastavljal tudi
temeljna filozofska vprašanja in se živo zanimal za kulturne značilnost Slovencev
in drugih južnih Slovanov, zlasti za njihovo vero, jezik in običaje, poročal pa je
tudi o pravoslavnih in islamu. V svojih posvetilih je skrbno izbiral naslovljence, v
odnosu do teh se je dotaknil celotne vertikalne in horizontalne družbene razslojitve
svojega časa in si tako hote ali nehote ustvaril središčno pozicijo v svojem verskem,
kulturnem in družbenem okolju, ki ga je sicer izvrglo v njegov »nigdirdom«,
vendar pa je prav njegovo izgnanstvo pripomoglo k temu, da je ponesel celovito
»informacijo« o tem okolju tudi v tujino, v evropski prostor 16. stoletja.
Slovenci smo tudi po Trubarjevi zaslugi postali enakovredni člani družine evropskih
narodov, čeprav s 450-letno razdaljo, odkar si je Trubar že dopisoval z evropskimi
knezi in cesarji, ko jih je prosil za pomoč pri izdajanju slovenskih knjig in jim
osvetljeval razmere v slovenskem delu evropskega prostora.

453