Page 18 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 18
edeli kot aktivnega oblikovalca in usmerjevalca svojega lastnega profesionalnega razvo-
ja. Ta segment profesionalnega razvoja učiteljev poklicnega in strokovnega izobraževanja
ponazori v prikazu empiričnih rezultatov. Marija Javornik Krečič v šestem poglavju zdru-
ži profesionalni razvoj učiteljev z različnimi kontekstualnimi dejavniki in prikaže značil-
nosti spreminjanja tega procesa. V sedmem poglavju Ana Kozina, Polona Kelava in Mile-
na Ivanuš Grmek povezujejo teoretične in empirične ugotovitve o učiteljih kot kritičnih
profesionalcih, ki so prikazane skozi izražanje aktivnosti in razlogov za udeležbo na na-
daljnjem strokovnem izobraževanju in usposabljanju.
Tretji sklop monografije povezuje kontekst profesionalnega razvoja učiteljev s samim
procesom poučevanja. V osmem poglavju Tina Rutar Leban, Tina Vršnik Perše in Mari-
ja Javornik Krečič s profesionalnim razvojem učiteljev povezujejo subjektivne teorije in
subjektivna pojmovanja učiteljev, ki jih tako teoretično kot ob podpori empiričnih rezul-
tatov razdelijo na pojmovanja o lastnem delu in pojmovanja o delu in učenju učencev oz.
dijakov. V devetem poglavju Polona Kelava analizira, kako učitelji sami vidijo obravnavo
učne snovi v svojem razredu, in prikazuje različne dimenzije pozitivnih učinkov nadaljnje-
ga izobraževanja in usposabljanja ter jih povezuje s samim profesionalnim razvojem uči-
teljev. Deseto poglavje Tina Vršnik Perše posveti analiziranju povezovanja učiteljevih su-
bjektivnih pojmovanj in njegovih ravnanj pri samem izvajanju poučevanja. Ana Kozina v
enajstem poglavju obravnava drug pogled na izvajanje poučevanja in vplive profesionalne-
ga razvoja, in sicer analizira pogled dijakov na to, kako učitelji ravnajo v razredu pri poda-
janju učne snovi. V dvanajstem poglavju Tina Rutar Leban primerja odgovore o pristopih
k obravnavi učne snovi učiteljev in njihovih dijakov ter ugotavlja velike razlike med po-
gledi učiteljev in dijakov in poudarja, da se manjše razlike kažejo tam, kjer se učitelji bolj
intenzivno vključujejo v proces profesionalnega razvoja. Tina Vršnik Perše v trinajstem
poglavju primerja odgovore učiteljev in dijakov o obravnavi učne snovi v srednjem poklic-
nem in strokovnem izobraževanju na eni strani ter gimnazijskim in osnovnošolskim izo-
braževanjem na drugi strani, in ugotavlja določene podobnosti, vendar na nekaterih po-
dročjih tudi izrazite razlike.
Četrti sklop skuša prikazati možne usmeritve, ki jih ponuja profesionalni razvoj posa-
meznemu učitelju, ter skuša sistemsko opredeliti izhodišča za nadaljevanje razvoja podro-
čja profesionalnega razvoja učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. V štirinaj-
stem poglavju Ana Kozina razvija možnosti spodbujanja aktivnih načinov poučevanja na
podlagi profesionalnega razvoja učiteljev. V petnajstem, zaključnem poglavju avtorice na
podlagi predstavljenih teoretičnih izhodišč in rezultatov analiz empirične raziskave po-
18
ja. Ta segment profesionalnega razvoja učiteljev poklicnega in strokovnega izobraževanja
ponazori v prikazu empiričnih rezultatov. Marija Javornik Krečič v šestem poglavju zdru-
ži profesionalni razvoj učiteljev z različnimi kontekstualnimi dejavniki in prikaže značil-
nosti spreminjanja tega procesa. V sedmem poglavju Ana Kozina, Polona Kelava in Mile-
na Ivanuš Grmek povezujejo teoretične in empirične ugotovitve o učiteljih kot kritičnih
profesionalcih, ki so prikazane skozi izražanje aktivnosti in razlogov za udeležbo na na-
daljnjem strokovnem izobraževanju in usposabljanju.
Tretji sklop monografije povezuje kontekst profesionalnega razvoja učiteljev s samim
procesom poučevanja. V osmem poglavju Tina Rutar Leban, Tina Vršnik Perše in Mari-
ja Javornik Krečič s profesionalnim razvojem učiteljev povezujejo subjektivne teorije in
subjektivna pojmovanja učiteljev, ki jih tako teoretično kot ob podpori empiričnih rezul-
tatov razdelijo na pojmovanja o lastnem delu in pojmovanja o delu in učenju učencev oz.
dijakov. V devetem poglavju Polona Kelava analizira, kako učitelji sami vidijo obravnavo
učne snovi v svojem razredu, in prikazuje različne dimenzije pozitivnih učinkov nadaljnje-
ga izobraževanja in usposabljanja ter jih povezuje s samim profesionalnim razvojem uči-
teljev. Deseto poglavje Tina Vršnik Perše posveti analiziranju povezovanja učiteljevih su-
bjektivnih pojmovanj in njegovih ravnanj pri samem izvajanju poučevanja. Ana Kozina v
enajstem poglavju obravnava drug pogled na izvajanje poučevanja in vplive profesionalne-
ga razvoja, in sicer analizira pogled dijakov na to, kako učitelji ravnajo v razredu pri poda-
janju učne snovi. V dvanajstem poglavju Tina Rutar Leban primerja odgovore o pristopih
k obravnavi učne snovi učiteljev in njihovih dijakov ter ugotavlja velike razlike med po-
gledi učiteljev in dijakov in poudarja, da se manjše razlike kažejo tam, kjer se učitelji bolj
intenzivno vključujejo v proces profesionalnega razvoja. Tina Vršnik Perše v trinajstem
poglavju primerja odgovore učiteljev in dijakov o obravnavi učne snovi v srednjem poklic-
nem in strokovnem izobraževanju na eni strani ter gimnazijskim in osnovnošolskim izo-
braževanjem na drugi strani, in ugotavlja določene podobnosti, vendar na nekaterih po-
dročjih tudi izrazite razlike.
Četrti sklop skuša prikazati možne usmeritve, ki jih ponuja profesionalni razvoj posa-
meznemu učitelju, ter skuša sistemsko opredeliti izhodišča za nadaljevanje razvoja podro-
čja profesionalnega razvoja učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraževanju. V štirinaj-
stem poglavju Ana Kozina razvija možnosti spodbujanja aktivnih načinov poučevanja na
podlagi profesionalnega razvoja učiteljev. V petnajstem, zaključnem poglavju avtorice na
podlagi predstavljenih teoretičnih izhodišč in rezultatov analiz empirične raziskave po-
18
