Page 17 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 17
o, področje, finančne in materialne pogoje organizacije7, možnosti za dodatno izobra-
ževanje in usposabljanje ter vrsto programa, v katerem poučujejo.
Glavna vrednost raziskave (in na njeni podlagi nastale pričujoče monografije) je odpra-
viti primanjkljaj v posvečanju raziskovalne pozornosti ciljni skupini učiteljev na področju
strokovnega in poklicnega izobraževanja in tako omogočiti vpogled v trenutno stanje na
tem področju, kar je pogoj za načrtovanje nadaljnjega razvoja tega segmenta vzgojno izo-
braževalnega sistema.
Monografija je sestavljena iz 14 vsebinskih poglavij, v katerih se prepletajo teoretič-
na spoznanja in empirični podatki ter na njih temelječe statistične analize. V zaključnem,
petnajstem poglavju so predstavljena izhodišča za nadaljevanje. Poglavja se smiselno po-
vezujejo v 4 sklope.
Prvi sklop monografije opredeljuje osnovne značilnosti podsistema vzgoje in izobraže-
vanja ter opredeljuje njegove posebnosti. V prvem poglavju Polona Kelava povzema opre-
delitve poklicnega in strokovnega izobraževanja na splošno ter posebnosti tega področja
vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji, tako skozi opisnike kakor tudi skozi kvanti-
tativne podatke.
Drugi sklop monografije se osredotoča na profesionalni razvoj učiteljev kot enega
ključnih dejavnikov uspešnega opravljanja dela učitelja. V drugem poglavju Tina Rutar
Leban podrobneje opredeli profesionalni razvoj znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema
na splošno in nekatere dejavnike, ki se pomembno povezujejo s profesionalnim razvojem
učiteljev. V tretjem poglavju Milena Ivanuš Grmek opredeljuje posebnosti profesionalne-
ga razvoja učiteljev v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, pri čemer pove-
zuje tako teoretična izhodišča kakor tudi rezultate empirične raziskave. Marija Javornik
Krečič umešča učiteljev profesionalni razvoj v kontekst vseživljenjskega učenja, pri čemer
opredeljuje posamezne modele, ki so se vzpostavili na področju izobraževanja učiteljev
skozi zgodovino in ovrednoti možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja uči-
teljev pri nas. Drugi sklop Milena Ivanuš Grmek zaokroži v petem poglavju, kjer učitelja
7 Učitelji so navajali odstotke dijakov s posameznimi značilnostmi. Največji delež jih je navajal, da se najpogosteje
srečujejo s skupino dijakov, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih organizacijah, saj je 25,8 % učiteljev
navedlo, da je takšnih dijakov 60 % ali več. Prav tako je velik del učiteljev (32,8 %) navajalo, da je na njihovi šoli več kot
40 % dijakov, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin. Precej pogosto so učitelji (19,9 %) navajali, da se
srečujejo z več kot 40 % dijakov, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica. Najmanj pogosto so učitelji navajali,
da so dijaki v preteklem letu na njihovi šoli ponavljali letnik (72,1 % jih je navedlo, da je takšnih dijakov manj kot 10 %).
Relativno malo so učitelji izpostavljali dijake z odločbami o usmeritvi za otroke s posebnimi potrebami, saj jih je kar
87,8 % navedlo, da je teh dijakov manj kot 20 %. Približno 23,6 % učiteljev je navajalo, da se srečujejo z več kot 20 %
dijakov, katerih materni jezik ni sloveščina.
17
ževanje in usposabljanje ter vrsto programa, v katerem poučujejo.
Glavna vrednost raziskave (in na njeni podlagi nastale pričujoče monografije) je odpra-
viti primanjkljaj v posvečanju raziskovalne pozornosti ciljni skupini učiteljev na področju
strokovnega in poklicnega izobraževanja in tako omogočiti vpogled v trenutno stanje na
tem področju, kar je pogoj za načrtovanje nadaljnjega razvoja tega segmenta vzgojno izo-
braževalnega sistema.
Monografija je sestavljena iz 14 vsebinskih poglavij, v katerih se prepletajo teoretič-
na spoznanja in empirični podatki ter na njih temelječe statistične analize. V zaključnem,
petnajstem poglavju so predstavljena izhodišča za nadaljevanje. Poglavja se smiselno po-
vezujejo v 4 sklope.
Prvi sklop monografije opredeljuje osnovne značilnosti podsistema vzgoje in izobraže-
vanja ter opredeljuje njegove posebnosti. V prvem poglavju Polona Kelava povzema opre-
delitve poklicnega in strokovnega izobraževanja na splošno ter posebnosti tega področja
vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji, tako skozi opisnike kakor tudi skozi kvanti-
tativne podatke.
Drugi sklop monografije se osredotoča na profesionalni razvoj učiteljev kot enega
ključnih dejavnikov uspešnega opravljanja dela učitelja. V drugem poglavju Tina Rutar
Leban podrobneje opredeli profesionalni razvoj znotraj vzgojno-izobraževalnega sistema
na splošno in nekatere dejavnike, ki se pomembno povezujejo s profesionalnim razvojem
učiteljev. V tretjem poglavju Milena Ivanuš Grmek opredeljuje posebnosti profesionalne-
ga razvoja učiteljev v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju, pri čemer pove-
zuje tako teoretična izhodišča kakor tudi rezultate empirične raziskave. Marija Javornik
Krečič umešča učiteljev profesionalni razvoj v kontekst vseživljenjskega učenja, pri čemer
opredeljuje posamezne modele, ki so se vzpostavili na področju izobraževanja učiteljev
skozi zgodovino in ovrednoti možnosti nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja uči-
teljev pri nas. Drugi sklop Milena Ivanuš Grmek zaokroži v petem poglavju, kjer učitelja
7 Učitelji so navajali odstotke dijakov s posameznimi značilnostmi. Največji delež jih je navajal, da se najpogosteje
srečujejo s skupino dijakov, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih organizacijah, saj je 25,8 % učiteljev
navedlo, da je takšnih dijakov 60 % ali več. Prav tako je velik del učiteljev (32,8 %) navajalo, da je na njihovi šoli več kot
40 % dijakov, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko šibkejših družin. Precej pogosto so učitelji (19,9 %) navajali, da se
srečujejo z več kot 40 % dijakov, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica. Najmanj pogosto so učitelji navajali,
da so dijaki v preteklem letu na njihovi šoli ponavljali letnik (72,1 % jih je navedlo, da je takšnih dijakov manj kot 10 %).
Relativno malo so učitelji izpostavljali dijake z odločbami o usmeritvi za otroke s posebnimi potrebami, saj jih je kar
87,8 % navedlo, da je teh dijakov manj kot 20 %. Približno 23,6 % učiteljev je navajalo, da se srečujejo z več kot 20 %
dijakov, katerih materni jezik ni sloveščina.
17
