Page 13 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 13
d
Tina Vršnik Perše
Na širši družbeni ravni se danes srečujemo s številnimi spremembami v otroštvu in odra-
ščanju, s fenomenom staranja družbe in spremenjenimi medgeneracijskimi odnosi. Upo-
števati moramo tudi spremembe, ki so povezane s spremembami v pridobivanju, spremi-
njanju in razumevanju znanja in dela, v pojmovanju poklicev, zaposlovanja in tehnologije,
v načinu življenja nasploh ter seveda spremembe v geopolitičnem pomenu tako na medna-
rodni, nacionalni kot tudi na lokalni ravni. Vse te spremembe zadevajo tudi vzgojno-izo-
braževalni sistem ter šolo kot institucijo reprodukcije družbe in znotraj nje tudi učitelje.
Hkrati z izzivi spremembe v poklic učiteljev vnašajo precej negotovosti. B. Marentič Po-
žarnik (1993a) je že v začetku devetdesetih let 20. stoletja naštevala okoliščine, ki spremi-
njajo učiteljevo vlogo tako, da ta postaja zahtevnejša:
− uveljavljanje tržnih mehanizmov;
− naraščajoča tekmovalnost med učenci, šolami, tudi nacionalnimi šolskimi sistemi;
− uveljavljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča splošno do-
stopnost do znanja;
− nova spoznanja na področju učnih metod in oblik, strategij dela, učenja in pouče-
vanja, individualnih razlik v stilih učenja;
− vse večja raznolikost učencev (integracija učencev s posebnimi potrebami, socialna
razslojenost, multikulturnost) in
− težja obvladljivost učencev (nižanje učne motivacije, porast nasilja, zasvojenosti,
izostajanje od pouka …).
Vsi ti pojavi terjajo od učitelja višjo stopnjo profesionalnosti (Cochran-Smith, 2000),
pri čemer niso izpostavljeni samo zunanji znaki stroke in učiteljevega statusa, kot so pla-
13
Tina Vršnik Perše
Na širši družbeni ravni se danes srečujemo s številnimi spremembami v otroštvu in odra-
ščanju, s fenomenom staranja družbe in spremenjenimi medgeneracijskimi odnosi. Upo-
števati moramo tudi spremembe, ki so povezane s spremembami v pridobivanju, spremi-
njanju in razumevanju znanja in dela, v pojmovanju poklicev, zaposlovanja in tehnologije,
v načinu življenja nasploh ter seveda spremembe v geopolitičnem pomenu tako na medna-
rodni, nacionalni kot tudi na lokalni ravni. Vse te spremembe zadevajo tudi vzgojno-izo-
braževalni sistem ter šolo kot institucijo reprodukcije družbe in znotraj nje tudi učitelje.
Hkrati z izzivi spremembe v poklic učiteljev vnašajo precej negotovosti. B. Marentič Po-
žarnik (1993a) je že v začetku devetdesetih let 20. stoletja naštevala okoliščine, ki spremi-
njajo učiteljevo vlogo tako, da ta postaja zahtevnejša:
− uveljavljanje tržnih mehanizmov;
− naraščajoča tekmovalnost med učenci, šolami, tudi nacionalnimi šolskimi sistemi;
− uveljavljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča splošno do-
stopnost do znanja;
− nova spoznanja na področju učnih metod in oblik, strategij dela, učenja in pouče-
vanja, individualnih razlik v stilih učenja;
− vse večja raznolikost učencev (integracija učencev s posebnimi potrebami, socialna
razslojenost, multikulturnost) in
− težja obvladljivost učencev (nižanje učne motivacije, porast nasilja, zasvojenosti,
izostajanje od pouka …).
Vsi ti pojavi terjajo od učitelja višjo stopnjo profesionalnosti (Cochran-Smith, 2000),
pri čemer niso izpostavljeni samo zunanji znaki stroke in učiteljevega statusa, kot so pla-
13