Page 14 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 14
, ugled, delovni pogoji, temveč je velika pozornost namenjena zlasti vidiku »'notranje-
ga« učiteljevega profesionalnega razvoja oz. zorenja, ki postopno vodi do vse večje gotovo-
sti učitelja v odločanju, samozavesti, samostojnosti v razmišljanju in aktivnostih.
Tako v tuji kot domači strokovni in znanstveni literaturi je o profesionalnem razvoju
učiteljev vse več govora, vendar različni dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja niso
natančno opredeljeni in so posledično nekonsistentno in nezadostno raziskani, še zlasti na
ravni strokovnih pedagoških delavcev1 na področju poklicnega in strokovnega izobraže-
vanja2. V šolskem sistemu je to področje tudi sicer z vidika raziskovanja precej zapostavlje-
no. Glede na opravljene analize in raziskave lahko vidimo, da je bila prednost pri raziskova-
nju predvsem usmerjena v osnovnošolsko in srednje splošno oz. gimnazijsko izobraževanje.
Razloge za to lahko iščemo v tem, da je bilo bolj poudarjeno raziskovanje vzgojno-izobra-
ževalnega sistema na osnovnošolski stopnji zato, ker to predstavlja temelj za vse nadaljnje
stopnje izobraževanja, kot tudi zato, ker je v obdobju osnovnošolskega izobraževanja šola-
nje otrok obvezno, in torej predstavlja primarni interes države. Na ravni srednješolskega iz-
obraževanja pa je bilo poudarjeno raziskovanje tistega dela, ki predstavlja osnovo za vstop v
nadaljnje, univerzitetno izobraževanje, torej gimnazijskega izobraževanja, kjer je hkrati za-
jet tudi večji del populacije. V nižjem poklicnem izobraževanju je npr. v zadnjih nekaj letih
v Sloveniji vpisanih le nekaj sto dijakov3. Iz števila vpisanih je razbrati, da je število dijakov
v programih srednjega strokovnega izobraževanja sicer stabilnejše (v zadnjih desetih letih
se giblje med 30.000 in 32.000), število gimnazijcev pa zaradi velikosti populacij upada (leta
2003/04 jih je bilo 38.082, največ leta 2005/06, in sicer 38.413, leta 2013/14 pa 28.789) (Evi-
denca podatkov…, 2013). Vendar to ne odraža nujno razmer, ki vladajo na trgu delovne sile.
Vzporedno z demografskimi spremembami v populaciji dijakov smo istočasno priča
številnim drugim družbenim spremembam, ki vplivajo na celotno življenje vseh pripadni-
kov družbe. Althusser (1980) je izhajal iz predpostavke, da je šola eden od ideoloških apa-
ratov države, torej je tista inštitucija, kjer se družba reproducira. Nosilci te reprodukcije v
vzgojno- izobraževalnem sistemu (katerega del je tudi šola) so učitelji. Ob tej interpretaciji
1 Za nagovore poklicne skupine, ki jo obravnavamo, bomo uporabljali poenoten izraz učitelji, saj gre za splošni izraz,
uveljavljen v strokovni literaturi o profesionalnem razvoju. Z izrazom učitelji opredeljujemo celotno poklicno skupi-
no, ki ob profesorjih vključuje tudi druge skupine strokovnih pedagoških delavcev (npr. laborant …). Zaradi večje pre-
glednosti besedila bomo pri uporabi pojmov učitelji oz. učiteljice in dijaki oz. dijakinje ter učenci oz. učenke uporabljali le
moško slovnično obliko.
2 V monografiji bomo poenoten izraz poklicno in strokovno izobraževanje uporabljali za nižje in srednje poklicno
izobraževanje in srednje strokovno izobraževanje.
3 V šolskem letu 2010/2011 je število dijakov v programih nižjega poklicnega izobraževanja prvič padlo pod 1000 in je
znašalo 870 dijakov (Bela knjiga, 2011, str. 184).
14
ga« učiteljevega profesionalnega razvoja oz. zorenja, ki postopno vodi do vse večje gotovo-
sti učitelja v odločanju, samozavesti, samostojnosti v razmišljanju in aktivnostih.
Tako v tuji kot domači strokovni in znanstveni literaturi je o profesionalnem razvoju
učiteljev vse več govora, vendar različni dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja niso
natančno opredeljeni in so posledično nekonsistentno in nezadostno raziskani, še zlasti na
ravni strokovnih pedagoških delavcev1 na področju poklicnega in strokovnega izobraže-
vanja2. V šolskem sistemu je to področje tudi sicer z vidika raziskovanja precej zapostavlje-
no. Glede na opravljene analize in raziskave lahko vidimo, da je bila prednost pri raziskova-
nju predvsem usmerjena v osnovnošolsko in srednje splošno oz. gimnazijsko izobraževanje.
Razloge za to lahko iščemo v tem, da je bilo bolj poudarjeno raziskovanje vzgojno-izobra-
ževalnega sistema na osnovnošolski stopnji zato, ker to predstavlja temelj za vse nadaljnje
stopnje izobraževanja, kot tudi zato, ker je v obdobju osnovnošolskega izobraževanja šola-
nje otrok obvezno, in torej predstavlja primarni interes države. Na ravni srednješolskega iz-
obraževanja pa je bilo poudarjeno raziskovanje tistega dela, ki predstavlja osnovo za vstop v
nadaljnje, univerzitetno izobraževanje, torej gimnazijskega izobraževanja, kjer je hkrati za-
jet tudi večji del populacije. V nižjem poklicnem izobraževanju je npr. v zadnjih nekaj letih
v Sloveniji vpisanih le nekaj sto dijakov3. Iz števila vpisanih je razbrati, da je število dijakov
v programih srednjega strokovnega izobraževanja sicer stabilnejše (v zadnjih desetih letih
se giblje med 30.000 in 32.000), število gimnazijcev pa zaradi velikosti populacij upada (leta
2003/04 jih je bilo 38.082, največ leta 2005/06, in sicer 38.413, leta 2013/14 pa 28.789) (Evi-
denca podatkov…, 2013). Vendar to ne odraža nujno razmer, ki vladajo na trgu delovne sile.
Vzporedno z demografskimi spremembami v populaciji dijakov smo istočasno priča
številnim drugim družbenim spremembam, ki vplivajo na celotno življenje vseh pripadni-
kov družbe. Althusser (1980) je izhajal iz predpostavke, da je šola eden od ideoloških apa-
ratov države, torej je tista inštitucija, kjer se družba reproducira. Nosilci te reprodukcije v
vzgojno- izobraževalnem sistemu (katerega del je tudi šola) so učitelji. Ob tej interpretaciji
1 Za nagovore poklicne skupine, ki jo obravnavamo, bomo uporabljali poenoten izraz učitelji, saj gre za splošni izraz,
uveljavljen v strokovni literaturi o profesionalnem razvoju. Z izrazom učitelji opredeljujemo celotno poklicno skupi-
no, ki ob profesorjih vključuje tudi druge skupine strokovnih pedagoških delavcev (npr. laborant …). Zaradi večje pre-
glednosti besedila bomo pri uporabi pojmov učitelji oz. učiteljice in dijaki oz. dijakinje ter učenci oz. učenke uporabljali le
moško slovnično obliko.
2 V monografiji bomo poenoten izraz poklicno in strokovno izobraževanje uporabljali za nižje in srednje poklicno
izobraževanje in srednje strokovno izobraževanje.
3 V šolskem letu 2010/2011 je število dijakov v programih nižjega poklicnega izobraževanja prvič padlo pod 1000 in je
znašalo 870 dijakov (Bela knjiga, 2011, str. 184).
14
