Page 15 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 15
amo za razvoj družbe kot celote načrtovati razvoj nosilcev reprodukcije – torej učite-
ljev in njihov profesionalni razvoj. V trenutnih socialno-ekonomskih razmerah je še pose-
bej nujno načrtovati profesionalni razvoj tistih učiteljev (nosilcev reprodukcije družbe), ki
delujejo v najbolj depriviligiranih in hkrati perspektivnih področjih vzgojno-izobraževal-
nega sistema, torej na področjih poklicnega in strokovnega izobraževanja.
V literaturi je mogoče zaslediti zelo specifično opredeljevanje modelov profesionalne-
ga razvoja, pri čemer nismo naleteli na informacije o specifičnih modelih za profesionalni
razvoj učiteljev na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Postavlja se vpraša-
nje, v kolikšni meri je potrebno in na drugi strani smiselno profesionalni razvoj analizirati
in evalvirati na podlagi že podanih modelov oz. oblikovati nek nov model, ali v neki kon-
kretni situaciji preprosto ugotavljati specifične značilnosti profesionalnega razvoja učite-
ljev. Eno od ključnih vprašanj, na katero bomo poskusili poiskati odgovore v pričujoči mo-
nografiji, se nanaša na to, ali je za uspešno nadgradnjo celotnega koncepta profesionalnega
razvoja potrebno oz. smiselno slediti nekemu modelu profesionalnega razvoja, ali pa je na
drugi strani uspešnost profesionalnega razvoja bolj odvisna od nekih specifičnih individu-
alnih pogojev. Hkrati bomo ugotavljali, katere značilnosti in pogoji bi lahko bili tisti, ki
jih je mogoče spreminjati in oblikovati, da bi zajeli profesionalni razvoj celotne populacije
učiteljev v programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Z namenom podrobne analize profesionalnega razvoja učiteljev v poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju v Sloveniji je bila leta 2011 izvedena obsežna empirična raziska-
va: evalvacijska študija Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokov-
nem izobraževanju. V raziskavo je bilo vključenih 18224 učiteljev (70 % žensk in 30 %
4 Večina učiteljev, vključenih v raziskavo, poučuje (lahko so navedli več možnih odgovorov) v srednjih strokovnih/teh-
niških (86,0 %) in poklicnih izobraževalnih programih (61,8 %). 46 % jih poučuje v poklicno-tehniških programih, 17,1 %
pa v programih nižjega poklicnega izobraževanja.
Večina učiteljev, vključenih v raziskavo, je v vzgoji in izobraževanju zaposlena od 11 do 20 let (22,9 % 11–15 let in 23,8 %
16–20 let), 31,0 % jih dela v vzgoji in izobraževanju že več kot 20 let, 22,0 % pa manj kot 10 let (4,8 % manj kot 2 leti, 5,5 %
3–5 let in 11,7 % 6–10 let).
54,1 % udeležencev je že od začetka svoje karierne poti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju; 26,1 % jih navaja, da so bili
izven vzgoje in izobraževanja zaposleni do 5 let; manj kot 20 % jih je pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju delalo
drugje več kot 6 let.
82,8 % učiteljev, vključenih v raziskavo, ima visoko oz. univerzitetno izobrazbo, 5,8 % višješolsko ter 4,9 srednješolsko
izobrazbo. Magisterij oz. doktorat ima 6,2 % udeležencev.
57,7 % udeležencev je zaključilo pedagoške študijske programe (imajo pedagoško izobrazbo), 39,5 % udeležencev pa
nepedagoške študijske programe, pri čemer so opravili študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe, to je pedago-
ško-andragoško izobraževanje, 2,8 % učiteljev še nima opravljene pedagoško-andragoške kvalifikacije. 92,1 % udele-
žencev ima opravljen strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja.
15
ljev in njihov profesionalni razvoj. V trenutnih socialno-ekonomskih razmerah je še pose-
bej nujno načrtovati profesionalni razvoj tistih učiteljev (nosilcev reprodukcije družbe), ki
delujejo v najbolj depriviligiranih in hkrati perspektivnih področjih vzgojno-izobraževal-
nega sistema, torej na področjih poklicnega in strokovnega izobraževanja.
V literaturi je mogoče zaslediti zelo specifično opredeljevanje modelov profesionalne-
ga razvoja, pri čemer nismo naleteli na informacije o specifičnih modelih za profesionalni
razvoj učiteljev na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Postavlja se vpraša-
nje, v kolikšni meri je potrebno in na drugi strani smiselno profesionalni razvoj analizirati
in evalvirati na podlagi že podanih modelov oz. oblikovati nek nov model, ali v neki kon-
kretni situaciji preprosto ugotavljati specifične značilnosti profesionalnega razvoja učite-
ljev. Eno od ključnih vprašanj, na katero bomo poskusili poiskati odgovore v pričujoči mo-
nografiji, se nanaša na to, ali je za uspešno nadgradnjo celotnega koncepta profesionalnega
razvoja potrebno oz. smiselno slediti nekemu modelu profesionalnega razvoja, ali pa je na
drugi strani uspešnost profesionalnega razvoja bolj odvisna od nekih specifičnih individu-
alnih pogojev. Hkrati bomo ugotavljali, katere značilnosti in pogoji bi lahko bili tisti, ki
jih je mogoče spreminjati in oblikovati, da bi zajeli profesionalni razvoj celotne populacije
učiteljev v programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Z namenom podrobne analize profesionalnega razvoja učiteljev v poklicnem in stro-
kovnem izobraževanju v Sloveniji je bila leta 2011 izvedena obsežna empirična raziska-
va: evalvacijska študija Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v poklicnem in strokov-
nem izobraževanju. V raziskavo je bilo vključenih 18224 učiteljev (70 % žensk in 30 %
4 Večina učiteljev, vključenih v raziskavo, poučuje (lahko so navedli več možnih odgovorov) v srednjih strokovnih/teh-
niških (86,0 %) in poklicnih izobraževalnih programih (61,8 %). 46 % jih poučuje v poklicno-tehniških programih, 17,1 %
pa v programih nižjega poklicnega izobraževanja.
Večina učiteljev, vključenih v raziskavo, je v vzgoji in izobraževanju zaposlena od 11 do 20 let (22,9 % 11–15 let in 23,8 %
16–20 let), 31,0 % jih dela v vzgoji in izobraževanju že več kot 20 let, 22,0 % pa manj kot 10 let (4,8 % manj kot 2 leti, 5,5 %
3–5 let in 11,7 % 6–10 let).
54,1 % udeležencev je že od začetka svoje karierne poti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju; 26,1 % jih navaja, da so bili
izven vzgoje in izobraževanja zaposleni do 5 let; manj kot 20 % jih je pred zaposlitvijo v vzgoji in izobraževanju delalo
drugje več kot 6 let.
82,8 % učiteljev, vključenih v raziskavo, ima visoko oz. univerzitetno izobrazbo, 5,8 % višješolsko ter 4,9 srednješolsko
izobrazbo. Magisterij oz. doktorat ima 6,2 % udeležencev.
57,7 % udeležencev je zaključilo pedagoške študijske programe (imajo pedagoško izobrazbo), 39,5 % udeležencev pa
nepedagoške študijske programe, pri čemer so opravili študijski program za izpopolnjevanje izobrazbe, to je pedago-
ško-andragoško izobraževanje, 2,8 % učiteljev še nima opravljene pedagoško-andragoške kvalifikacije. 92,1 % udele-
žencev ima opravljen strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja.
15
