Page 11 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 11
dniški uvod 11
Vesna Pobežin
Knjiga, ki je pred vami, prinaša zbir tekstov, ki vsak po svoje, a ven-
dar z določeno skupno mero, obravnavajo tematiko šolskega po-
lja. Poteza, ki jih druži, je predvsem v tem, da naslavljajo nekaj,
kar je glede na deklarativno raven sodobnega pedagoškega diskurza mo-
goče zajeti predvsem kot njegovo »drugo«. Čeravno se tematike šolske-
ga polja in pedagoškega diskurza večinoma lotevajo s teoretskih pozi-
cij, ki so pedagoškemu diskurzu zunanje, ob tem ne gre za stavo na plu-
ralnost alternativnih pogledov, ki bi skušala v imenu raznolikega, de-
mokratičnega mnoštva nazorov od zunaj kritizirati uniformno vladajo-
če pedagoško »Eno«. Prav tako ne gre za pristanek na iluzije o dobi po
»koncu ideologij«, v kateri naj se enotujoči pritiski – zlasti na podro-
čju vzgoje in izobraževanja – ne bi več vršili, ali pa celo za »ustvarjal-
nost« v iskanju »drugačnega« in »zanimivega« v obravnavi šolskega
polja. Nasprotno. O monolitnosti vladajočega pedagoškega »Enega« je
še vedno nadvse smiselno govoriti, nemara toliko bolj, kolikor se zdi, da
je danes enotno prav v imperativu mnogoterosti, raznolikosti in razpr-
šene individualizacije. Prej kot na stran kakršnekoli demokratične plu-
ralnosti »drugih« pogledov se skuša pričujoči zbornik zato postaviti v
razpoko »Enega« in se z njegovega notranjega roba razgledati tako po
njegovi površini kot »drobovju«. Drugo, ki ga želi na ta način zadeti,
je s pedagoškim diskurzom tako ali drugače notranje povezano, četudi
le tako, da je zavoljo določene idejne konstelacije ali logike delovanja iz
njega nujno izključeno.
Zastavek zbornika se po eni strani opira na način pojmovanja šol-
skega polja, ki vključuje celotno institucionalno strukturo izobraževa-
Vesna Pobežin
Knjiga, ki je pred vami, prinaša zbir tekstov, ki vsak po svoje, a ven-
dar z določeno skupno mero, obravnavajo tematiko šolskega po-
lja. Poteza, ki jih druži, je predvsem v tem, da naslavljajo nekaj,
kar je glede na deklarativno raven sodobnega pedagoškega diskurza mo-
goče zajeti predvsem kot njegovo »drugo«. Čeravno se tematike šolske-
ga polja in pedagoškega diskurza večinoma lotevajo s teoretskih pozi-
cij, ki so pedagoškemu diskurzu zunanje, ob tem ne gre za stavo na plu-
ralnost alternativnih pogledov, ki bi skušala v imenu raznolikega, de-
mokratičnega mnoštva nazorov od zunaj kritizirati uniformno vladajo-
če pedagoško »Eno«. Prav tako ne gre za pristanek na iluzije o dobi po
»koncu ideologij«, v kateri naj se enotujoči pritiski – zlasti na podro-
čju vzgoje in izobraževanja – ne bi več vršili, ali pa celo za »ustvarjal-
nost« v iskanju »drugačnega« in »zanimivega« v obravnavi šolskega
polja. Nasprotno. O monolitnosti vladajočega pedagoškega »Enega« je
še vedno nadvse smiselno govoriti, nemara toliko bolj, kolikor se zdi, da
je danes enotno prav v imperativu mnogoterosti, raznolikosti in razpr-
šene individualizacije. Prej kot na stran kakršnekoli demokratične plu-
ralnosti »drugih« pogledov se skuša pričujoči zbornik zato postaviti v
razpoko »Enega« in se z njegovega notranjega roba razgledati tako po
njegovi površini kot »drobovju«. Drugo, ki ga želi na ta način zadeti,
je s pedagoškim diskurzom tako ali drugače notranje povezano, četudi
le tako, da je zavoljo določene idejne konstelacije ali logike delovanja iz
njega nujno izključeno.
Zastavek zbornika se po eni strani opira na način pojmovanja šol-
skega polja, ki vključuje celotno institucionalno strukturo izobraževa-
