Page 34 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 34
govorniške predvaje
znovati, očetje zanemarijo človeško naravo. Toda deček, ki je izkusil te
stvari, je okronan z vrlino, ko pride v moško dobo.
(nasprotje) Če je kdo zaradi strahu pred temi stvarmi pobegnil
pred učitelji, zbežal od staršev in se izognil pajdagogom, je popolnoma
prikrajšan za urjenje v govorništvu in je zaradi strahu izgubil govorni-
ško sposobnost. Vse to je vplivalo na Izokrata, da je imenoval koreni-
no izobraževanja trpko.
(primerjava) Tako kot tisti, ki obdelujejo zemljo in z naporom po-
sejejo semena, a sadove poberejo z večjim užitkom, so si na enak način
tisti, ki so iskali izobrazbo, z naporom pridobili prihodnji ugled.
(primer) Poglej si Demostenovo življenje, ki je bilo bolj od vsakega
govornika polno naporov, a je postalo med vsemi najbolj slavno. Poka-
zal je tolikšno vnemo, da si je snel okras z glave (lase), ker je menil, da je
najlepši tisti okras, ki prihaja iz vrline.5 In tudi denar je trošil za napo-
re, ko so ga drugi razsipavali za užitke.
(pričevanje) Zato moramo občudovati Heziodov6 rek, da je pot vr-
line težavna, vrh pa lahek, ki pomeni isto kot Izokratova modrost; kar
je Heziod označil kot »pot«, je Izokrat poimenoval »korenina«. Oba
sta pojasnila isto misel z različnimi besedami.
(zaključek) Zaradi tega moramo občudovati Izokratovo čudovito
34 modrost o izobrazbi.
(Aftonij, 4–6)
5 Demosten (384–322 pr. n. št.) velja za največjega atenskega govornika. Kot mladenič naj bi se uma-
knil v votlino, da bi se posvetil študiju. Ker so lasje v antiki veljali za okras, si je obril polovico glave,
kar mu je preprečevalo, da bi votlino zapustil preden mu zrastejo lasje.
6 Starogrški epski pesnik (ok. 700 pr. n. št.).
znovati, očetje zanemarijo človeško naravo. Toda deček, ki je izkusil te
stvari, je okronan z vrlino, ko pride v moško dobo.
(nasprotje) Če je kdo zaradi strahu pred temi stvarmi pobegnil
pred učitelji, zbežal od staršev in se izognil pajdagogom, je popolnoma
prikrajšan za urjenje v govorništvu in je zaradi strahu izgubil govorni-
ško sposobnost. Vse to je vplivalo na Izokrata, da je imenoval koreni-
no izobraževanja trpko.
(primerjava) Tako kot tisti, ki obdelujejo zemljo in z naporom po-
sejejo semena, a sadove poberejo z večjim užitkom, so si na enak način
tisti, ki so iskali izobrazbo, z naporom pridobili prihodnji ugled.
(primer) Poglej si Demostenovo življenje, ki je bilo bolj od vsakega
govornika polno naporov, a je postalo med vsemi najbolj slavno. Poka-
zal je tolikšno vnemo, da si je snel okras z glave (lase), ker je menil, da je
najlepši tisti okras, ki prihaja iz vrline.5 In tudi denar je trošil za napo-
re, ko so ga drugi razsipavali za užitke.
(pričevanje) Zato moramo občudovati Heziodov6 rek, da je pot vr-
line težavna, vrh pa lahek, ki pomeni isto kot Izokratova modrost; kar
je Heziod označil kot »pot«, je Izokrat poimenoval »korenina«. Oba
sta pojasnila isto misel z različnimi besedami.
(zaključek) Zaradi tega moramo občudovati Izokratovo čudovito
34 modrost o izobrazbi.
(Aftonij, 4–6)
5 Demosten (384–322 pr. n. št.) velja za največjega atenskega govornika. Kot mladenič naj bi se uma-
knil v votlino, da bi se posvetil študiju. Ker so lasje v antiki veljali za okras, si je obril polovico glave,
kar mu je preprečevalo, da bi votlino zapustil preden mu zrastejo lasje.
6 Starogrški epski pesnik (ok. 700 pr. n. št.).
