Page 271 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 271
ska zgodba o uspehu; kolikor ga je pač bilo. Upam, da je
Borut Pahor prebral kolumno Jurija Gustinčiča v Mladini,
v kateri je bilo v zvezi s slovensko politiko mogoče med dru-
gim prebrati: »Bil bi že skrajni čas, da začnemo razmišlja-
ti o tem, kdaj govoriti, kako in koliko. Da se tudi tu posve-
timo veliki umetnosti jedrnatosti, če že ne molčanja. Ume-
tnosti molka.«
Ne vem, ali je predsednik slovenske vlade že slišal iro-
nična vprašanja, ki krožijo v javnosti: Na kateri drogi pa je?
Vsakomur je namreč jasno, da samo red bul ne more biti do-
volj, da bi kdo lahko resno in učinkovito opravljal toliko del
naenkrat, kot jih na videz opravi Pahor: sestanek v Luki Ko-
per, koalicijska usklajevanja, tiskovna konferenca, odgovar-
janje poslancem v parlamentu, vodenje vlade, iskanje novih
ministrov, reševanje železnice, intervju na televiziji, skok v
Bruselj ali k Obami, zdravstvena reforma, tiskovna konfe-
renca, sestanek s sindikati, bankirji, Brezigarjevo, Zalarjem.
Pa spet tiskovna konferenca.
Ustvarjanje vtisa hiperaktivnega deloholika ne prinese
nič. Pahorja je povsod preveč, nikjer pa dovolj.
Tamara Lah Turnšek, Bodo pač odšli
v tujino3
Dr. Gregor Majdič (Ali ima slovenska znanost prave pri-
oritete; Znanost, 8. aprila, 2010) se čudi strateškim odlo-
čitvam raziskovalno-razvojne politike, ki jo vodita ministr-
stvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) in
slovenska Agencije za raziskovalno in razvojno dejavnost
(ARRS) s podporo vesoljskim raziskavam. Ne le da vstopa-
mo v Evropsko vesoljsko agencijo, nedavno smo celo podpr-
li financiranje tovrstnega centra odličnosti.
Menim, da dr. Majdič nekoliko preozko gleda na to pro-
blematiko, saj vemo, da so na primer najbolj obsežne raz-
iskave vesolja vodile do številnih znanstvenih odkritij in
3 Delo, 15. 4. 2010.
Borut Pahor prebral kolumno Jurija Gustinčiča v Mladini,
v kateri je bilo v zvezi s slovensko politiko mogoče med dru-
gim prebrati: »Bil bi že skrajni čas, da začnemo razmišlja-
ti o tem, kdaj govoriti, kako in koliko. Da se tudi tu posve-
timo veliki umetnosti jedrnatosti, če že ne molčanja. Ume-
tnosti molka.«
Ne vem, ali je predsednik slovenske vlade že slišal iro-
nična vprašanja, ki krožijo v javnosti: Na kateri drogi pa je?
Vsakomur je namreč jasno, da samo red bul ne more biti do-
volj, da bi kdo lahko resno in učinkovito opravljal toliko del
naenkrat, kot jih na videz opravi Pahor: sestanek v Luki Ko-
per, koalicijska usklajevanja, tiskovna konferenca, odgovar-
janje poslancem v parlamentu, vodenje vlade, iskanje novih
ministrov, reševanje železnice, intervju na televiziji, skok v
Bruselj ali k Obami, zdravstvena reforma, tiskovna konfe-
renca, sestanek s sindikati, bankirji, Brezigarjevo, Zalarjem.
Pa spet tiskovna konferenca.
Ustvarjanje vtisa hiperaktivnega deloholika ne prinese
nič. Pahorja je povsod preveč, nikjer pa dovolj.
Tamara Lah Turnšek, Bodo pač odšli
v tujino3
Dr. Gregor Majdič (Ali ima slovenska znanost prave pri-
oritete; Znanost, 8. aprila, 2010) se čudi strateškim odlo-
čitvam raziskovalno-razvojne politike, ki jo vodita ministr-
stvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) in
slovenska Agencije za raziskovalno in razvojno dejavnost
(ARRS) s podporo vesoljskim raziskavam. Ne le da vstopa-
mo v Evropsko vesoljsko agencijo, nedavno smo celo podpr-
li financiranje tovrstnega centra odličnosti.
Menim, da dr. Majdič nekoliko preozko gleda na to pro-
blematiko, saj vemo, da so na primer najbolj obsežne raz-
iskave vesolja vodile do številnih znanstvenih odkritij in
3 Delo, 15. 4. 2010.
