Page 464 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11

Predgovor

še (katere sem lahko sam, z omenjenima duhov-
nikoma, iz njihovih mašnih knjig skozi in skozi,
besedo za besedo preučil in pregledal), katere je
Erazem Rotterdamski pred leti iz grškega pre-
vedel v latinski jezik, najdemo na koncu pete
knjige Janeza Krizostoma, nadškofa v Konstan-
tinoplu. Imajo pa tudi krajšo mašo, ki jo berejo
na večer velikih praznikov, ko po celodnevnem
postu prihajajo preudarno v cerkev, kjer obhaja-
jo ljudstvo. Njihove cerkve so razdeljene na tri
dele: v zgornjem delu si duhovnik nadene mašno
oblačilo, iz kvašenega, z zvezdnim znamenjem
okrašenega kruha izreže srednji del, ga zdrobi v
kelih, prilije vino ter nad njim izgovori molitev.
Nato gre v mašnem oblačilu s kelihom in v
spremstvu diakona v drugi del cerkve ali na kor
(v tem delu je veliki oltar z zaveso, kjer sta du-
hovnik in diakon sama brez prisotnosti laičnih
oseb), kjer postavi kelih na oltar ter nekaj časa
tiho in nekaj časa glasno zase bere mašo v pre-
prostem srbskem jeziku. Medtem diakon štiri-
krat bere litanije vernikom, ki v spodnjem delu
cerkve stoje odgovarjajo z »Gospod, usmili se
nas« itd. To traja precej dolgo. Ko končajo s čaš-
čenjem in mašo (pri tem svojih svetinj ne povzdi-
gujejo niti ne nosijo naokrog), razgrne diakon
ali pomočnik zaveso, nakar pristopijo tisti, ki so

464