Page 307 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 307
dgovor
povzetimi iz najboljših komentarjev 262. Trubar se je v svojih razlagah ob
starih in novih piscev.262 Nadalje Locos delih cerkvenih očetov naslanjal tudi na
theologicos,263 eno postilo,264 augsburško, komentarje oziroma postile H. Bullingerja,
württemberško in saško veroizpo- M. Luthra, V. Ditricha, P. Melanchtona,
ved,265 Formulo concordiae,266 popolni J. Spangenberga in J. Brenza.
cerkveni red z examine theologice,267 ce-
lotni psalter z razlago268 in več drugih 263. Trubar je kot izvor svojega dolgega
knjig, preveden ter od kranjskih, šta- predgovora v Edni kratki razumni nauci
jerskih in koroških teologov ter pridi- (1557) navedel Melanchtonovo Loci theolo-
garjev pregledan in popravljen pa je gici, kar so povzeli tudi njegovi življenjepisci
tudi Stari testament, ki bo, če Bog da, vse do M. Rupla in J. Rajhmana. Slednja pa
prav tako kot Luthrova Hišna postila, menita, da je pri tem na osnovi dopisovan-
kmalu natisnjen.269 ja med Trubarjem in Bullingerjem prej
Teh knjig pa ne bero samo v mestih, Kmetje se zaznati Trubarjevo določeno odvisnost od
kjer so šole, temveč jih kljub papeževi uče brati in predgovora H. Bulingerja v Vorrede über die
prepovedi z velikim zanimanjem in ve- razumejo wahrhaftige Rechtfertigung des Menschen
seljem berejo tudi kmetje in njihovi vse verske durch Christus, kar je pozneje Rajhman
nauke. ponovno dokazal v Trubarjeva ena dolga
Predguvor 1986, dodatek k ponatisu.
otroci po vaseh. Iz teh knjig ob evan-
geljskih pridigah z milostjo in pomoč- 264. Trubar ima tu verjetno v mislih lastni
jo Svetega Duha sprejmejo in utrdijo En regišter, eno kratka postilo iz leta 1558,
potrebno znanje o vseh zveličavnih Največje ne pa v Ljubljani pri Mandelcu natisnjene
naukih krščanske vere, kot so le-ti v skrivnosti, Spangenbergove Postile, ki jo je Krelj začel
poglavjih Svetega pisma, v katekizmu in kot so: Sve- prevajati leta 1567 in dokončal Jurij Juričič
v augsburški veroizpovedi zapisani in ta Trojica, leta 1587, prim. O. Sakrausky, n. d., 416,
razloženi do take mere, da jih bodo kdo je Kris- op. 10.
znali pred nasprotniki, to je papežniki, tus, zakaj je
postal člo- 265. Articuli oli deili, te prave stare vere
vek, zakaj kerszhanske …1562.
je trpel itd.,
266. Formula concordiae, danes ni znan
noben ohranjeni primerek.
267. Slovenska Cerkovna ordninga, 1564.
268. Ta celi psalter Davidov, 1566.
269. Dalmatinova Biblija “Tv ie vse svetv
pismv« 1584, je bila v celoti prevedena že
leta 1578, ko je Trubar dal v tisk Ta Novi
testament. Revizija Biblije pa je bila izvršena
šele leta 1581 in izšla je 1584. Hišno postilo,
na kateri je Trubar delal vse do smrti, pa je
napovedal prezgodaj, saj jo je leta 1595,
torej 9 let po Trubarjevi smrti, izdal njegov
sin Felicijan.
tudi zagovarjati in braniti. nam razkri-
Zakaj od daru božje milosti sem iz va Sveto
spisov mnogih starih in novih piscev, pismo.
307
povzetimi iz najboljših komentarjev 262. Trubar se je v svojih razlagah ob
starih in novih piscev.262 Nadalje Locos delih cerkvenih očetov naslanjal tudi na
theologicos,263 eno postilo,264 augsburško, komentarje oziroma postile H. Bullingerja,
württemberško in saško veroizpo- M. Luthra, V. Ditricha, P. Melanchtona,
ved,265 Formulo concordiae,266 popolni J. Spangenberga in J. Brenza.
cerkveni red z examine theologice,267 ce-
lotni psalter z razlago268 in več drugih 263. Trubar je kot izvor svojega dolgega
knjig, preveden ter od kranjskih, šta- predgovora v Edni kratki razumni nauci
jerskih in koroških teologov ter pridi- (1557) navedel Melanchtonovo Loci theolo-
garjev pregledan in popravljen pa je gici, kar so povzeli tudi njegovi življenjepisci
tudi Stari testament, ki bo, če Bog da, vse do M. Rupla in J. Rajhmana. Slednja pa
prav tako kot Luthrova Hišna postila, menita, da je pri tem na osnovi dopisovan-
kmalu natisnjen.269 ja med Trubarjem in Bullingerjem prej
Teh knjig pa ne bero samo v mestih, Kmetje se zaznati Trubarjevo določeno odvisnost od
kjer so šole, temveč jih kljub papeževi uče brati in predgovora H. Bulingerja v Vorrede über die
prepovedi z velikim zanimanjem in ve- razumejo wahrhaftige Rechtfertigung des Menschen
seljem berejo tudi kmetje in njihovi vse verske durch Christus, kar je pozneje Rajhman
nauke. ponovno dokazal v Trubarjeva ena dolga
Predguvor 1986, dodatek k ponatisu.
otroci po vaseh. Iz teh knjig ob evan-
geljskih pridigah z milostjo in pomoč- 264. Trubar ima tu verjetno v mislih lastni
jo Svetega Duha sprejmejo in utrdijo En regišter, eno kratka postilo iz leta 1558,
potrebno znanje o vseh zveličavnih Največje ne pa v Ljubljani pri Mandelcu natisnjene
naukih krščanske vere, kot so le-ti v skrivnosti, Spangenbergove Postile, ki jo je Krelj začel
poglavjih Svetega pisma, v katekizmu in kot so: Sve- prevajati leta 1567 in dokončal Jurij Juričič
v augsburški veroizpovedi zapisani in ta Trojica, leta 1587, prim. O. Sakrausky, n. d., 416,
razloženi do take mere, da jih bodo kdo je Kris- op. 10.
znali pred nasprotniki, to je papežniki, tus, zakaj je
postal člo- 265. Articuli oli deili, te prave stare vere
vek, zakaj kerszhanske …1562.
je trpel itd.,
266. Formula concordiae, danes ni znan
noben ohranjeni primerek.
267. Slovenska Cerkovna ordninga, 1564.
268. Ta celi psalter Davidov, 1566.
269. Dalmatinova Biblija “Tv ie vse svetv
pismv« 1584, je bila v celoti prevedena že
leta 1578, ko je Trubar dal v tisk Ta Novi
testament. Revizija Biblije pa je bila izvršena
šele leta 1581 in izšla je 1584. Hišno postilo,
na kateri je Trubar delal vse do smrti, pa je
napovedal prezgodaj, saj jo je leta 1595,
torej 9 let po Trubarjevi smrti, izdal njegov
sin Felicijan.
tudi zagovarjati in braniti. nam razkri-
Zakaj od daru božje milosti sem iz va Sveto
spisov mnogih starih in novih piscev, pismo.
307
