Page 50 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 50
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
sužnost!«49 O razmerju med vladajočim turškim ter podjarmljenim slo-
vanskim prebivalstvom katoliške in pravoslavne veroizpovedi pa je Ku-
ripečič zapisal:
»Tretji narod /v Bosni, poleg pravoslavnih in katoliških kristjanov/ so pra-
vi Turki. Ti so predvsem vojaki in dostojanstveniki, ki brezobzirno tiransko
vladajo obema prej omenjenima narodoma, krščanskim podanikom. Sled-
nje je turški cesar pustil na njihovi zemlji, da jo obdelujejo, in tudi pri njihovi
veri (z izjemo onih, ki sta jih njihova mladost in lahkovernost zapeljali, da so
se poturčili). Pustil jim je tudi njihove cerkve in obrede.
Za zemljo, ki jo obdelujejo, niso dolžni plačevati nikakršnega davka, razen
enega ogrskega forinta, tj. 50 asperov, od vsake hiše letno. Toda zdaj, v tem
letu, ko si je /sultan/ podvrgel pretežni del Hrvaške in večji del Ogrske, je
začel tudi obe krščanski veroizpovedi močneje stiskati tudi z novimi dav-
ki, in sicer:
Prvič: kakor je običaj v Turčiji, jim vsako leto iz vsakega mesta ali kraja vza-
me tretjega, četrtega ali petega moškega otroka ali fanta. Pri tem izbira
samo najlepše in najbolj spretne, tako da tudi očetu in materi, ki imata samo
enega otroka, poberejo tudi tega, če je le lep in okreten, staršem, ki imajo po
štiri ali pet fantov, pa pustijo vse, če niso lepi in spretni.
Kot drugo od starega in mladega vsako leto pobira osebni davek med 30 in
40 asperov po glavi.
Tretjič: po nekaj asperov davka pobira za vsako glavo govedi, za vsako njivo,
vrt, travnik ali gumno. To počne tako, da gre včasih čez vsako mero. Poleg
tega Turek tudi ne pusti, da bi se popravljale stare cerkve ali stavile nove. Na
ta način misli kristjane prisiliti, da opustijo svojo vero.
Zavoljo tega so omenjeni kristjani obeh veroizpovedi hudo nezadovoljni, pa
je lahko razumeti, da bi se zelo radi od tod preselili v krščanske kraje. To je
mogoče naslutiti iz tega, da, kadar smo prišli do njihovih hiš, teh niso samo
zapuščali, temveč so nam tudi močno tožili čez vse težave, ki so jih trpeli za-
radi hudega turškega nasilja (Turki so pogosto tudi pred nami brez milosti
tepli staro in mlade, pa tudi ženske). Zato pogosto niso smeli ničesar spreje-
ti od nas. Jemali so samo tisto, kar smo jim dajali skrivaj. Ob tem so nam s
skrivnimi znaki dajali na znanje, da bi bili raje pri nas kot tukaj.
O, kolikokrat smo morali gledati, kako stojijo pred nami, vijejo roke in vzdi-
hujoč gledajo v nebo, pa niso smeli govoriti z nami. Če pa se je kdo izmed
njih srečal z nami na samem, je ponavadi rekel: “O, kako željno smo priča-
kovali, da nas s Kristusovo pomočjo osvobodite! Radi bi se izpod te tiranije
preselili v vašo deželo. Toda zdaj nimamo več upanja, kajti vidimo, da se mo-
49 N. d., 17, 18.
sužnost!«49 O razmerju med vladajočim turškim ter podjarmljenim slo-
vanskim prebivalstvom katoliške in pravoslavne veroizpovedi pa je Ku-
ripečič zapisal:
»Tretji narod /v Bosni, poleg pravoslavnih in katoliških kristjanov/ so pra-
vi Turki. Ti so predvsem vojaki in dostojanstveniki, ki brezobzirno tiransko
vladajo obema prej omenjenima narodoma, krščanskim podanikom. Sled-
nje je turški cesar pustil na njihovi zemlji, da jo obdelujejo, in tudi pri njihovi
veri (z izjemo onih, ki sta jih njihova mladost in lahkovernost zapeljali, da so
se poturčili). Pustil jim je tudi njihove cerkve in obrede.
Za zemljo, ki jo obdelujejo, niso dolžni plačevati nikakršnega davka, razen
enega ogrskega forinta, tj. 50 asperov, od vsake hiše letno. Toda zdaj, v tem
letu, ko si je /sultan/ podvrgel pretežni del Hrvaške in večji del Ogrske, je
začel tudi obe krščanski veroizpovedi močneje stiskati tudi z novimi dav-
ki, in sicer:
Prvič: kakor je običaj v Turčiji, jim vsako leto iz vsakega mesta ali kraja vza-
me tretjega, četrtega ali petega moškega otroka ali fanta. Pri tem izbira
samo najlepše in najbolj spretne, tako da tudi očetu in materi, ki imata samo
enega otroka, poberejo tudi tega, če je le lep in okreten, staršem, ki imajo po
štiri ali pet fantov, pa pustijo vse, če niso lepi in spretni.
Kot drugo od starega in mladega vsako leto pobira osebni davek med 30 in
40 asperov po glavi.
Tretjič: po nekaj asperov davka pobira za vsako glavo govedi, za vsako njivo,
vrt, travnik ali gumno. To počne tako, da gre včasih čez vsako mero. Poleg
tega Turek tudi ne pusti, da bi se popravljale stare cerkve ali stavile nove. Na
ta način misli kristjane prisiliti, da opustijo svojo vero.
Zavoljo tega so omenjeni kristjani obeh veroizpovedi hudo nezadovoljni, pa
je lahko razumeti, da bi se zelo radi od tod preselili v krščanske kraje. To je
mogoče naslutiti iz tega, da, kadar smo prišli do njihovih hiš, teh niso samo
zapuščali, temveč so nam tudi močno tožili čez vse težave, ki so jih trpeli za-
radi hudega turškega nasilja (Turki so pogosto tudi pred nami brez milosti
tepli staro in mlade, pa tudi ženske). Zato pogosto niso smeli ničesar spreje-
ti od nas. Jemali so samo tisto, kar smo jim dajali skrivaj. Ob tem so nam s
skrivnimi znaki dajali na znanje, da bi bili raje pri nas kot tukaj.
O, kolikokrat smo morali gledati, kako stojijo pred nami, vijejo roke in vzdi-
hujoč gledajo v nebo, pa niso smeli govoriti z nami. Če pa se je kdo izmed
njih srečal z nami na samem, je ponavadi rekel: “O, kako željno smo priča-
kovali, da nas s Kristusovo pomočjo osvobodite! Radi bi se izpod te tiranije
preselili v vašo deželo. Toda zdaj nimamo več upanja, kajti vidimo, da se mo-
49 N. d., 17, 18.
