Page 47 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 47
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
Po vrnitvi iz Carigrada je učeni pravnik na podlagi zapiskov, ki si jih je
med potovanjem pisal, kot sam pravi, »da ne bi zastonj zapravljal časa«,42
sestavil potopis z naslovom Itinerarium, Wegrayss kün. May. potschafft
gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleymann, anno XXX.
Le-ta je obsegal 32 nepaginiranih listov v osmerki in 10 lesorezov mest,43
prvič je prišel iz tiskarskih stiskalnic leta 1531 v Augsburgu, nemško be-
roči bralci pa so dobili predse itinerarij, ki je eden najstarejših tovrstnih
spisov o Balkanu in Turčiji 16. stoletja, kajti ob bok mu je mogoče posta-
viti le skromen nemški potopis neznanega avtorja z misije Jožefa Lam-
berga in Leonarda grofa Nogarolisa k sultanu Sulejmanu konec 1531.44
ter nekoliko mlajše italijansko delo Libri tre delle cose dei Turchi Bene-
detta Rambertija.45 Kuripečičevo delo je ob tem najstarejši popis poto-
vanja skozi Bosno v turškem času in dragocen vir etnografskih, folklo-
rističnih, topografskih, orografskih in hidrografskih informacij ter po-
datkov o veri, običajih, jeziku in razmerju med Turki in podjarmljenim
prebivalstvom Balkana 16. stoletja. Ob primerno kritičnem upoštevanju
intence Itinerarija, zlasti popisov zasužnjenega krščanskega življa v Bos-
ni, more Kuripečičevo delo z zgodovinopisnega stališča veljati za zanes-
ljiv primarni vir, predvsem zastran dogodkov, ki jih je izobraženi notar
kot član diplomatske misije videl na lastne oči.46
U R N:NBN:SI:DOC-OJBZ MINZ/?quer y=%27key word s%3dKu ripe% c4%8d i% c4%8d%27&pa
geSize=25).
42 »Da ne bi zastonj zapravljal časa, sem se odločil, da bom vse kraje, kjer smo potovali ali prenočevali,
gore, vode, doline, pokrajine in razmere v deželah, skozi katere smo šli, skupaj z njihovimi posebnost-
mi, običaji in navadami ljudi, ki stanujejo po teh mestih, zvesto opisal in jih prikazal tako, kot sem jih
videl sam ali kot sem o njih izvedel z izpraševanjem.« B. Kuripečič, n. d., 8. Ker je Kuripečičev izvirni
tisk nepaginiran, se navedek ravna po paginaciji v Pejanovićevem prevodu.
43 Krupa, Kamengrad, Ključ, Sokol, Višegrad in Zvečaj.
44 Iz istega razloga kot leta 1530 je bil Jožef Lamberg k turškemu sultanu poslan tudi ob koncu nasled-
njega leta (1531), tokrat z Leonardom grofom Nogarolisom. Kralj Ferdinand je bil namreč poučen,
da namerava sultan Sulejman 1532. z veliko silo ponovno privršati v Avstrijo. Zato je dal svojima mi-
rovnima poslancema mandat, da izposlujeta premirje vsaj za eno leto, pa četudi bi moral njun gos-
pod Ogrsko dosmrtno odstopiti Janu Zapoljskemu. Poslanca se tokrat s turškim vladarjem nista
srečala v Carigradu, kajti Ibrahim paša ju je zadržal že v Nišu, kamor je prispela sultanova vojska, po-
potovanje po Balkanu pa je popisano v delu Wegraysz Keyserlicher Maiestat Legation im 32 jar zu dem
Türcken geschickt, wie und was gestalt sie hinein und widerumb herauss komen ost warhafftigklich, von denen
die mit und bey gewest in schrifft verfasset. P. Matković, n. d., 202–203.
45 Učeni beneški humanist Benedetto Ramberti je v Carigrad potoval leta 1534, in sicer skupaj s svojim
stricem Danielom de´ Ludovicijem, ki je bil kot tajnik beneškega sveta pregadov k sultanu Sulejma-
nu poslan, da pojasni pomorski incident, ki se je leto poprej (1533) zgodil med beneško vojno mor-
narico in sultanovimi galejami, in da s »primernimi prošnjami potolaži sultanovo ranjeno dušo«.
Rambertijev itinerarij je izšel leta 1539, natisnili pa so ga v znameniti beneški tiskarski delavnici dedi-
čev Alda Mannuccija. P. Matković, n. d., 203–206.
46 ĐorđePejanović,Uvod,v:BenediktKuripečič,PutopiskrozBosnu,Srbiju,BugarskuiRumeliju1530,5,6.
Po vrnitvi iz Carigrada je učeni pravnik na podlagi zapiskov, ki si jih je
med potovanjem pisal, kot sam pravi, »da ne bi zastonj zapravljal časa«,42
sestavil potopis z naslovom Itinerarium, Wegrayss kün. May. potschafft
gen Constantinopel zu dem Türkischen Keiser Soleymann, anno XXX.
Le-ta je obsegal 32 nepaginiranih listov v osmerki in 10 lesorezov mest,43
prvič je prišel iz tiskarskih stiskalnic leta 1531 v Augsburgu, nemško be-
roči bralci pa so dobili predse itinerarij, ki je eden najstarejših tovrstnih
spisov o Balkanu in Turčiji 16. stoletja, kajti ob bok mu je mogoče posta-
viti le skromen nemški potopis neznanega avtorja z misije Jožefa Lam-
berga in Leonarda grofa Nogarolisa k sultanu Sulejmanu konec 1531.44
ter nekoliko mlajše italijansko delo Libri tre delle cose dei Turchi Bene-
detta Rambertija.45 Kuripečičevo delo je ob tem najstarejši popis poto-
vanja skozi Bosno v turškem času in dragocen vir etnografskih, folklo-
rističnih, topografskih, orografskih in hidrografskih informacij ter po-
datkov o veri, običajih, jeziku in razmerju med Turki in podjarmljenim
prebivalstvom Balkana 16. stoletja. Ob primerno kritičnem upoštevanju
intence Itinerarija, zlasti popisov zasužnjenega krščanskega življa v Bos-
ni, more Kuripečičevo delo z zgodovinopisnega stališča veljati za zanes-
ljiv primarni vir, predvsem zastran dogodkov, ki jih je izobraženi notar
kot član diplomatske misije videl na lastne oči.46
U R N:NBN:SI:DOC-OJBZ MINZ/?quer y=%27key word s%3dKu ripe% c4%8d i% c4%8d%27&pa
geSize=25).
42 »Da ne bi zastonj zapravljal časa, sem se odločil, da bom vse kraje, kjer smo potovali ali prenočevali,
gore, vode, doline, pokrajine in razmere v deželah, skozi katere smo šli, skupaj z njihovimi posebnost-
mi, običaji in navadami ljudi, ki stanujejo po teh mestih, zvesto opisal in jih prikazal tako, kot sem jih
videl sam ali kot sem o njih izvedel z izpraševanjem.« B. Kuripečič, n. d., 8. Ker je Kuripečičev izvirni
tisk nepaginiran, se navedek ravna po paginaciji v Pejanovićevem prevodu.
43 Krupa, Kamengrad, Ključ, Sokol, Višegrad in Zvečaj.
44 Iz istega razloga kot leta 1530 je bil Jožef Lamberg k turškemu sultanu poslan tudi ob koncu nasled-
njega leta (1531), tokrat z Leonardom grofom Nogarolisom. Kralj Ferdinand je bil namreč poučen,
da namerava sultan Sulejman 1532. z veliko silo ponovno privršati v Avstrijo. Zato je dal svojima mi-
rovnima poslancema mandat, da izposlujeta premirje vsaj za eno leto, pa četudi bi moral njun gos-
pod Ogrsko dosmrtno odstopiti Janu Zapoljskemu. Poslanca se tokrat s turškim vladarjem nista
srečala v Carigradu, kajti Ibrahim paša ju je zadržal že v Nišu, kamor je prispela sultanova vojska, po-
potovanje po Balkanu pa je popisano v delu Wegraysz Keyserlicher Maiestat Legation im 32 jar zu dem
Türcken geschickt, wie und was gestalt sie hinein und widerumb herauss komen ost warhafftigklich, von denen
die mit und bey gewest in schrifft verfasset. P. Matković, n. d., 202–203.
45 Učeni beneški humanist Benedetto Ramberti je v Carigrad potoval leta 1534, in sicer skupaj s svojim
stricem Danielom de´ Ludovicijem, ki je bil kot tajnik beneškega sveta pregadov k sultanu Sulejma-
nu poslan, da pojasni pomorski incident, ki se je leto poprej (1533) zgodil med beneško vojno mor-
narico in sultanovimi galejami, in da s »primernimi prošnjami potolaži sultanovo ranjeno dušo«.
Rambertijev itinerarij je izšel leta 1539, natisnili pa so ga v znameniti beneški tiskarski delavnici dedi-
čev Alda Mannuccija. P. Matković, n. d., 203–206.
46 ĐorđePejanović,Uvod,v:BenediktKuripečič,PutopiskrozBosnu,Srbiju,BugarskuiRumeliju1530,5,6.
