Page 45 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 45
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod! 

je bil ekspediciji na sultanov dvor pridejan kot tolmač za latinski jezik.39
Podatki o Kuripečičevem življenju in delovanju so zelo skopi: rodil naj
bi se okoli leta 1490 v Gornjem Gradu in je bil tako podložnik ljubljan-
skega škofa, iz listine ljubljanskega kapiteljskega arhiva za leto 1525 pa je
razbrati, da je Kuripečič tedaj v Ljubljani opravljal službo javnega notar-
ja. Samega sebe je na naslovni strani enega svojih spisov poimenoval tudi
latinski govornik, znanje latinščine in nemščine pa tudi strukturi obeh
njegovih spisov kažejo na široko humanistično izobrazbo ter temeljit
razgled po političnih, verskih, kulturnih in zgodovinskih značilnostih
posameznih držav in narodov, o katerih je pripovedoval. Izpod Kuripe-
čičevega peresa je namreč prišel tudi dialog Eine Disputation oder Be-
sprech zweyer Stallbüben, ki ga je avtor dovršil med bivanjem v Carigra-
du, bralcem pa priporočil z besedami »gantz nutzlich zu lesen«; knjiži-
ca je izšla 1531. v Augsburgu. Gre za spis, v katerem je Kuripečič v usta
dveh konjarjev položil razpravo o turških in avstrijskih političnih ter
družbenih odnosih. Posebej je izpostavil nesoglasja znotraj krščanske-
ga sveta, ki da so vzrok vsega razsula, ob tem pa je pisal tudi o sredstvih,
kako bi bilo mogoče pregnati pogane (Turke), o strašljivih prerokbah za
prihodnost, o odnosih med papežem in cesarjem ter celo o Luthru in
njegovem delovanju. Eine Disputation40 je »skrita zgodovina«, ki zago-
tovo sodi v širši politični in kulturni okvir popisa potovanja k turškemu
sultanu, vendar je Kuripečič zaradi svojega položaja v habsburškem od-
poslanstvu ni mogel obelodaniti v potopisu, pa je zato mestoma precej
polemično razpravljanje o perečih problemih sodobnosti prepustil nad-
povprečno učenima konjskima hlapcema. Pri tem je postavil pred bralca
še pojasnilo, s katerim je zakril (mistificiral) svojo resnično vlogo pri na-
stanku dialoga: »Ob ich aber Jemand, er sei hohen oder niederen Stan-
des, mit der Wahrheit zu stark auf das Leben steche, und ob etwa die
schrift nicht nach dem Kanzleystyl förmlich gestellt ist, so wil ich mich
gegen mäniglich mit den zwei Stallbüben entschuldigen.«41

39 Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530, Sarajevo 1950, 8−10. Pri pisanju je
bil uporabljen digitalizirani izvod Kuripečičevega dela, ki ga pod signaturo R 97992 hrani Rokopisna zbir-
ka Narodne in univerzitetna knjižnice v Ljubljani (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
K9CDG7OZ/?query=%27keywords%3dKuripe%c4%8di%c4%8d%27&pageSize=25).

40 V kontekstu raziskovanja slovenske recepcije humanizma, aktualnih problemov 16. stoletja in tur-
škega vprašanja bi veljalo omenjeni knjižici v prihodnje zagotovo posvetiti več pozornosti kot doslej
in morda skupaj z Intinerarijem pripraviti tekstnokritično izdajo v slovenskem jeziku. Petar Matko-
vić, Putovanja po balkanskom poluotoku XVI. vieka, v: Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjet-
nosti LVI, Zagreb 1881, 146, 147.

41 Benedikt Kuripečič, Eine Disputation oder Besprech zweyer Stallbüben, Augsburg 1531, 4; pri pisan-
ju je bil uporabljen digitalizirani izvod Kuripečičevega dela, ki ga pod signaturo R 286878 hra-
ni Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetna knjižnice v Ljubljani (http://www.dlib.si/details/
   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50