Page 44 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 44
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
jo in ropajo po hrvaškem in kranjskem obmejnem ozemlju.« Na Dolenj-
skem se je pod naletom znašla tudi cisterca v Stični, ki je nazadnje pad-
la v turške roke.37
Avstrijski nadvojvoda, češki, ogrski in hrvaški kralj Ferdinand I.
Habsburški (1526–1564)38 je nameraval turško nevarnost najprej odvr-
niti z vojaško silo, toda čete iz nemškega prostora so menile, da je njihova
dolžnost predvsem obramba krščanske očetnjave pred Turki, ne pa po-
moč Ferdinandu proti njegovemu upornemu tekmecu na Ogrskem, Za-
poljskemu, češki stanovi so bili prepričani, da je na njih zagotoviti var-
nost dežel sv. Václava, stanovi Notranje Avstrije pa tudi niso bili prav
drugačne misli zastran svojih dežel. Tako je ekspedicija razen bojev Iva-
na Kacijanarja na Ogrskem zastala, preden se je sploh prav razvila. Toda
ker je bil Ferdinand prepričan, da Sulejman Veličastni njegovih dežel
tudi naslednje leto, 1530., ne bo pustil pri miru, se je odločil, da se je tre-
ba reči lotiti pri drugem koncu, napeti nebojevite strune in v akcijo po-
slati diplomatsko »lahko konjenico«. (Pre)mir(je) bi si bilo treba tokrat
izpogajati. Če ne trajnega, pa vsaj začasno prekinitev oboroženih sovra-
žnosti. Poleg tega pa naj bi mirovni poslaniki pri sultanu izpogajali Fer-
dinandovo maksimalistično zahtevo, da bi se turške sile umaknile iz Hr-
vaške in Ogrske.
Gornjegrajski »latinski govornik« pri turškem sultanu in njegov itinerarij
Mirovna misija je krenila na pot avgusta 1530 iz Augsburga, diplo-
matsko kohorto pa so sestavljali nemški, češki, avstrijski, kranjski in hr-
vaški plemiči pod vodstvom Jožefa Lamberga in Nikolaja Jurišiča. Celot-
na odprava je štela 23 plemenitašev in 14 služabnikov ter ostalo sprem-
stvo, pomemben postanek pa so opravili v Ljubljani, kjer se jim je pridru-
žil Benedikt Kuripečič (Kuripešič), doktor prava iz Gornjega Grada, ki
kot obmejna vojska. Turška uprava je v martološko vojsko sprejemala posameznike iz privilegiranih
slojev krščanskega prebivalstva (vlahi, vojnuki) in jim je dala določeno stopnjo avtonomije, njihova
naloga pa je bila varovanje in obramba meje. Če so bili konjeniki, je njihova plača v 16. stoletju znaša-
la 1600 asperov (1 goldinar) mesečno, nosili pa so orožje, in sicer tako kot prostovoljci v turški vojski.
Đorđe Pejanović, Opomba 78, v: Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju
1530, Sarajevo 1950, 21. Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana 1996, 6.
37 J. Gruden, n. m. Turško obleganje samostana v Stični je postalo v slovenski pripovedni prozi 19.
stoletja tudi izrazito fabulativno artikuliran motiv, in sicer v mohorjanski povesti Josipa Jurčiča Jurij
Kozjak, kjer je pripovednik črpal iz opisa, ki ga je našel v Slavi Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Val-
vasorja. Mirko Rupel, Opombe, v: Zbrana dela Josipa Jurčiča 1, ur. Mirko Rupel, Ljubljana 1946, 302.
O smereh turških vpadov na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju glej poglavje Povsod je strah, pov-
sod je smrt, v: V. Simoniti, n. d., 82–94, kronologijo pa v poglavju Kronologija turških vpadov na sloven-
sko ozemlje in obramba pred njimi, v: I. Voje, n. d., 17–54.
38 Ferdinand je postal ogrski in češki kralj leta 1526, 1558. pa cesar.
jo in ropajo po hrvaškem in kranjskem obmejnem ozemlju.« Na Dolenj-
skem se je pod naletom znašla tudi cisterca v Stični, ki je nazadnje pad-
la v turške roke.37
Avstrijski nadvojvoda, češki, ogrski in hrvaški kralj Ferdinand I.
Habsburški (1526–1564)38 je nameraval turško nevarnost najprej odvr-
niti z vojaško silo, toda čete iz nemškega prostora so menile, da je njihova
dolžnost predvsem obramba krščanske očetnjave pred Turki, ne pa po-
moč Ferdinandu proti njegovemu upornemu tekmecu na Ogrskem, Za-
poljskemu, češki stanovi so bili prepričani, da je na njih zagotoviti var-
nost dežel sv. Václava, stanovi Notranje Avstrije pa tudi niso bili prav
drugačne misli zastran svojih dežel. Tako je ekspedicija razen bojev Iva-
na Kacijanarja na Ogrskem zastala, preden se je sploh prav razvila. Toda
ker je bil Ferdinand prepričan, da Sulejman Veličastni njegovih dežel
tudi naslednje leto, 1530., ne bo pustil pri miru, se je odločil, da se je tre-
ba reči lotiti pri drugem koncu, napeti nebojevite strune in v akcijo po-
slati diplomatsko »lahko konjenico«. (Pre)mir(je) bi si bilo treba tokrat
izpogajati. Če ne trajnega, pa vsaj začasno prekinitev oboroženih sovra-
žnosti. Poleg tega pa naj bi mirovni poslaniki pri sultanu izpogajali Fer-
dinandovo maksimalistično zahtevo, da bi se turške sile umaknile iz Hr-
vaške in Ogrske.
Gornjegrajski »latinski govornik« pri turškem sultanu in njegov itinerarij
Mirovna misija je krenila na pot avgusta 1530 iz Augsburga, diplo-
matsko kohorto pa so sestavljali nemški, češki, avstrijski, kranjski in hr-
vaški plemiči pod vodstvom Jožefa Lamberga in Nikolaja Jurišiča. Celot-
na odprava je štela 23 plemenitašev in 14 služabnikov ter ostalo sprem-
stvo, pomemben postanek pa so opravili v Ljubljani, kjer se jim je pridru-
žil Benedikt Kuripečič (Kuripešič), doktor prava iz Gornjega Grada, ki
kot obmejna vojska. Turška uprava je v martološko vojsko sprejemala posameznike iz privilegiranih
slojev krščanskega prebivalstva (vlahi, vojnuki) in jim je dala določeno stopnjo avtonomije, njihova
naloga pa je bila varovanje in obramba meje. Če so bili konjeniki, je njihova plača v 16. stoletju znaša-
la 1600 asperov (1 goldinar) mesečno, nosili pa so orožje, in sicer tako kot prostovoljci v turški vojski.
Đorđe Pejanović, Opomba 78, v: Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju
1530, Sarajevo 1950, 21. Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana 1996, 6.
37 J. Gruden, n. m. Turško obleganje samostana v Stični je postalo v slovenski pripovedni prozi 19.
stoletja tudi izrazito fabulativno artikuliran motiv, in sicer v mohorjanski povesti Josipa Jurčiča Jurij
Kozjak, kjer je pripovednik črpal iz opisa, ki ga je našel v Slavi Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Val-
vasorja. Mirko Rupel, Opombe, v: Zbrana dela Josipa Jurčiča 1, ur. Mirko Rupel, Ljubljana 1946, 302.
O smereh turških vpadov na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju glej poglavje Povsod je strah, pov-
sod je smrt, v: V. Simoniti, n. d., 82–94, kronologijo pa v poglavju Kronologija turških vpadov na sloven-
sko ozemlje in obramba pred njimi, v: I. Voje, n. d., 17–54.
38 Ferdinand je postal ogrski in češki kralj leta 1526, 1558. pa cesar.
