Page 19 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 19
Predgovor
vanja in spisov tudi za »cerkev slovenskega jezika« na Kranjskem (nekaj
manj je govora o podobah, ki jih je o »upornikih« proti učiteljski avto-
riteti rimske cerkve, tj. o protestantih, imela le-ta).
Zaradi narave snovi so organski in integralni del pričujoče knjige
tudi slikovne reprodukcije, ki morejo sporočiti likovno upodobitev ima-
goloških vsebin ali pa tisto, kar je bilo moč razbrati in rekonstruirati iz
pisnih virov, primerno podkrepiti. Bralca zato prijazno vabim, da posve-
ti primerno pozornost tudi likovnim vsebinam v monografiji.
Pričujoča knjiga je nastala na podlagi študija primarnih virov – ti
so v seznamu virov in literature tudi navedeni, vključno z elektronskimi
sklici na njihovo trajno mesto nahajanja (repozitorij), kjer je to mogoče
– in ob upoštevanju tistih sekundarnih, tj. historiografskih del, o kate-
rih sem ob poznavanju materije, kot ga utemeljujem z nekajletnim kon-
tinuiranim raziskovalnim delom pri pripravi posameznih knjig Zbranih
del Primoža Trubarja,1 mogel kompetentno presoditi, da so za pričujo-
če pisanje relevantna.
Tako pri pisanju ni bila uporabljena prav vsa sekundarna literatura,
ki zlasti na temo Primoža Trubarja v najširšem obstaja (npr. posamez-
ni zborniki, ki so izšli ob okroglih obletnicah reformatorjevega rojstva),
temveč le tista, ki je v pričujočem pripovedovanju s svojo informativno
besedilno funkcijo mogla zasesti primerno mesto. Dozdevno obligatne-
ga citiranja vseh in vsega, ponavadi samo zato, ker nek tekst pač obsta-
ja, pa sem se zaradi preglednosti in jasnosti lastnega pisanja, predvsem
pa zaradi ustvarjanja historiografije o zgodovini ne pa o zgodovinopis-
ju, dosledno izogibal.
Omeniti velja še, da posamezni, tu in tam tudi obsežnejši navedki
tujejezičnih virov namenoma ostajajo v izvirnem idiomu. Zato, ker izha-
jajo kot del znanstvene monografije, ki vsebinsko predstavlja sicer »pre-
liminarno poročilo«, vendar kljub temu znotraj zapisanih omejitev ko-
likor moči celovit avtorski raziskovalno-refleksivni komentar k že obsto-
ječim prvenstvenim znanstvenokritičnim izdajam virov v Zbranih del-
ih Primoža Trubarja in k besedilom, ki so v pripravi za kritično objavo
v zbirki Clavis litterarum slovenicarum. S takimi teksti se zaradi speci-
fičnega slovenskega knjižnega obrata, ko se zlasti znanstveno spisje po-
večini izdaja enkrat za vselej, ponavadi dogaja, da jih povzema tudi naj-
različnejše kompilacijsko besedilje, zlasti ob obletnicah te ali one cele-
britete. V izogib povzemanju/prevzemanju morebitne (necelovite ali ne-
ustrezne, morda celo napačne) avtorske interpretacije ostajajo zato iz-
1 Zbrana dela Primoža Trubarja III–V in VI, slednje skupaj s Faniko Krajnc-Vrečko; skupaj 2536 strani
znanstvenokritičnih izdaj, komentarjev in spremnega znanstvenega besedilja.
vanja in spisov tudi za »cerkev slovenskega jezika« na Kranjskem (nekaj
manj je govora o podobah, ki jih je o »upornikih« proti učiteljski avto-
riteti rimske cerkve, tj. o protestantih, imela le-ta).
Zaradi narave snovi so organski in integralni del pričujoče knjige
tudi slikovne reprodukcije, ki morejo sporočiti likovno upodobitev ima-
goloških vsebin ali pa tisto, kar je bilo moč razbrati in rekonstruirati iz
pisnih virov, primerno podkrepiti. Bralca zato prijazno vabim, da posve-
ti primerno pozornost tudi likovnim vsebinam v monografiji.
Pričujoča knjiga je nastala na podlagi študija primarnih virov – ti
so v seznamu virov in literature tudi navedeni, vključno z elektronskimi
sklici na njihovo trajno mesto nahajanja (repozitorij), kjer je to mogoče
– in ob upoštevanju tistih sekundarnih, tj. historiografskih del, o kate-
rih sem ob poznavanju materije, kot ga utemeljujem z nekajletnim kon-
tinuiranim raziskovalnim delom pri pripravi posameznih knjig Zbranih
del Primoža Trubarja,1 mogel kompetentno presoditi, da so za pričujo-
če pisanje relevantna.
Tako pri pisanju ni bila uporabljena prav vsa sekundarna literatura,
ki zlasti na temo Primoža Trubarja v najširšem obstaja (npr. posamez-
ni zborniki, ki so izšli ob okroglih obletnicah reformatorjevega rojstva),
temveč le tista, ki je v pričujočem pripovedovanju s svojo informativno
besedilno funkcijo mogla zasesti primerno mesto. Dozdevno obligatne-
ga citiranja vseh in vsega, ponavadi samo zato, ker nek tekst pač obsta-
ja, pa sem se zaradi preglednosti in jasnosti lastnega pisanja, predvsem
pa zaradi ustvarjanja historiografije o zgodovini ne pa o zgodovinopis-
ju, dosledno izogibal.
Omeniti velja še, da posamezni, tu in tam tudi obsežnejši navedki
tujejezičnih virov namenoma ostajajo v izvirnem idiomu. Zato, ker izha-
jajo kot del znanstvene monografije, ki vsebinsko predstavlja sicer »pre-
liminarno poročilo«, vendar kljub temu znotraj zapisanih omejitev ko-
likor moči celovit avtorski raziskovalno-refleksivni komentar k že obsto-
ječim prvenstvenim znanstvenokritičnim izdajam virov v Zbranih del-
ih Primoža Trubarja in k besedilom, ki so v pripravi za kritično objavo
v zbirki Clavis litterarum slovenicarum. S takimi teksti se zaradi speci-
fičnega slovenskega knjižnega obrata, ko se zlasti znanstveno spisje po-
večini izdaja enkrat za vselej, ponavadi dogaja, da jih povzema tudi naj-
različnejše kompilacijsko besedilje, zlasti ob obletnicah te ali one cele-
britete. V izogib povzemanju/prevzemanju morebitne (necelovite ali ne-
ustrezne, morda celo napačne) avtorske interpretacije ostajajo zato iz-
1 Zbrana dela Primoža Trubarja III–V in VI, slednje skupaj s Faniko Krajnc-Vrečko; skupaj 2536 strani
znanstvenokritičnih izdaj, komentarjev in spremnega znanstvenega besedilja.
