Page 142 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 142
Za sodobno retoriko se zdi, da se na nek način vrača k svojim izvirom: v središču nje-
nega zanimanja je ponovno glavna značilnost antične retorike, (javno) prepričevanje, toda
samo retorično veščino nenehno bogatijo spoznanja sodobnih jezikoslovnih ved, filozofi-
je, antropologije, psihologije in drugih znanstvenih disciplin. Pojasnjena na nekoliko dru-
gačen način retorika tako ponovno postaja pomemben del sodobne družbe.
Za konec dodajmo še Ciceronovo misel o retoriki:
»V eni stvari imamo največjo prednost pred živalmi, da se namreč pogovarjamo med seboj in
da z govorjenjem lahko izražamo svoje misli. Kdo ne bi te sposobnosti po pravici občudoval in
mislil, da se je treba kar najbolj truditi, da bi se v tej edini stvari, v kateri ljudje najbolj prekašamo
živali, odlikoval tudi pred ljudmi samimi? In da pridemo do tega, kar je najpomembnejše, kate-
ra druga sila je imela dovolj moči, da bodisi zbere skupaj razkropljene ljudi, bodisi jih privede od
divjega in surovega načina življenja k sedanji človeški in državljanski omiki, bodisi že ustanovlje-
nim državam izoblikuje zakone, sodišča in pravice?«3
3 Ciceron, O govorniku 1. 32-33, prevod Ksenja Geister.
nega zanimanja je ponovno glavna značilnost antične retorike, (javno) prepričevanje, toda
samo retorično veščino nenehno bogatijo spoznanja sodobnih jezikoslovnih ved, filozofi-
je, antropologije, psihologije in drugih znanstvenih disciplin. Pojasnjena na nekoliko dru-
gačen način retorika tako ponovno postaja pomemben del sodobne družbe.
Za konec dodajmo še Ciceronovo misel o retoriki:
»V eni stvari imamo največjo prednost pred živalmi, da se namreč pogovarjamo med seboj in
da z govorjenjem lahko izražamo svoje misli. Kdo ne bi te sposobnosti po pravici občudoval in
mislil, da se je treba kar najbolj truditi, da bi se v tej edini stvari, v kateri ljudje najbolj prekašamo
živali, odlikoval tudi pred ljudmi samimi? In da pridemo do tega, kar je najpomembnejše, kate-
ra druga sila je imela dovolj moči, da bodisi zbere skupaj razkropljene ljudi, bodisi jih privede od
divjega in surovega načina življenja k sedanji človeški in državljanski omiki, bodisi že ustanovlje-
nim državam izoblikuje zakone, sodišča in pravice?«3
3 Ciceron, O govorniku 1. 32-33, prevod Ksenja Geister.
