Page 137 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2

loga III

Kratka zgodovina retorike

Zgodovino retorike, kot jo poznamo v Evropi in Severni Ameriki, lahko razdelimo na
štiri večja obdobja. Vsa so zelo obsežna in vsako posamezno obdobje ima svoje tipične zna-
čilnosti, med katerimi bomo omenili le najpomembnejše.

Obdobje antike (5. stol. pr. n. št. do 5. stol. n. št.) –
rojstvo in razcvet retorike

V antični Grčiji je bila retorika tesno povezana z vsakdanjim življenjem. Prvotno je
bilo namreč to vsako javno nastopanje z govorom ob različnih priložnostih: na političnih
in vojaških zborih, pogrebnih, poročnih in drugih slovesnostih. Javno so z govori nasto-
pali tudi na sodiščih, ki so bila takrat nekoliko drugačna kot danes. Govorniki so bili na-
darjeni in zelo spoštovani posamezniki, ki so znali izkoristiti moč besede za to, da so pre-
pričali poslušalce o koristnosti, primernosti, verjetnosti in lepoti tega, o čemer so govorili.

Ko so Grki spoznali, kako pomembno je znati učinkovito govoriti – da ima tak človek
tudi velik vpliv in moč, so začeli sistematično razdeljevati in opisovati prvine govora, vse to
pa so vključili v izobraževanje svojih moških državljanov.

Pravimo, da se je takrat rodila retorika kot samostojna veščina. Poudariti moramo, da
ima antična retorika nekaj značilnosti, ki so v nasprotju z običajnimi sodobnimi predsta-
vami o njej:

— retorika ni umetnost lepega govorjenja _ retorika je veščina prepričevanja;
— izvor retorične teorije ni povezan z literarno umetnostjo _ retorična teorija je na-
stala zaradi denarnih potreb;
— govornik ne govori nujno resnice _ retoriko zanima verjetnost.

