Page 372 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 372
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
obtoženim zločinov proti miru in človečnosti. Najbolj znano je bilo sodi-
šče v Nürnbergu, kjer so obsodili dvaindvajset nacističnih veljakov. Pred
sodišče v Tokiu so postavili japonske vojne zločince.
Vojnim sodiščem so sodila tudi civilna sodišča, največ v Franciji (okrog
30 000 osebam). Po Evropi pa so oblasti obračunale s kolaboranti in poli-
tičnimi nasprotniki tudi z izvensodnimi poboji.
c) str. 109 (komentar k sliki »Hamburg 1945«): Evropske železnice so
ob koncu vojne stale pred težko rešljivo nalogo: kako prepeljati mili-
jone. Hamburg poleti 1945.
č) str. 109 (osrednje besedilo): V Parizu so sestavljali mirovne pogodbe,
ostalo je nemško vprašanje: Julija 1946 se je v Parizu začela mirovna konfe-
renca. Nekdanji vojni zavezniki so se najbolj razhajali pri vprašanju o pri-
hodnosti Nemčije. Ločevale so jih namreč razlike v družbeni ureditvi in
vprašanje, kdo bo prvi v svetu. Na eni strani je stala komunistična Sov-
jetska zveza, ki se je po vojni vojaško in politično okrepila. Kapitalistične
ZDA so postale vodilna gospodarska, vojaška in politična sila sveta. Zače-
lo se je nasprotje med kapitalističnim zahodom, ki so ga vodile ZDA, in so-
cialističnimi vzhodnoevropskimi državami pod vodstvom Sovjetske zve-
ze. Obe velesili sta bili prepričani, da jima skuša druga stran vsiliti svoj po-
gled na svet.
d) str. 109 (osrednje besedilo): Kako so si Evropejci celili rane: Po kon-
cu vojne so ostala porušena mesta in vasi evropski vsakdanjik. Opustošenje
je bilo največje tam, kjer so potekali spopadi, čeprav tudi drugje ni bilo do-
sti bolje. /…/ Industrijska proizvodnja zahodne Evrope je padla na polovico
predvojne. Vojna je končala približno 50 milijonov življenj, za seboj je pu-
stila okrog 30 milijonov invalidov. Približno 45 milijonov ljudi je bilo pre-
seljenih in se je skušalo vrniti na svoje domove./…/
Skoraj vsa Evropa pa je v prvih povojnih letih doživljala veliko lakoto. V
prvem letu po koncu vojne so množično umirali predvsem Nemci, ki so jih
zajeli vzhodni ali zahodni zavezniki.
e) str. 109 (osrednje besedilo): Kako obnoviti porušeno Evropo: Zaho-
dna Evropa, predvsem Velika Britanija, je gospodarsko pomagala zahodne-
mu delu Nemčije, Grčiji in Turčiji. Te države so imeli za obrambni zid, ki
naj bi omejil širjenje sovjetskega vpliva v Evropo. Leta 1947 pa Velika Bri-
tanija te pomoči ni več zmogla. Zato je ameriški predsednik Truman mar-
ca 1947 od kongresa dobil pomoč za vse tiste države, ki so se upiralo po-
skusom komunističnega prevrata na svojih tleh. Ta sistem pomoči se ime-
nuje Trumanova doktrina. Ameriški zunanji minister George Marshall
obtoženim zločinov proti miru in človečnosti. Najbolj znano je bilo sodi-
šče v Nürnbergu, kjer so obsodili dvaindvajset nacističnih veljakov. Pred
sodišče v Tokiu so postavili japonske vojne zločince.
Vojnim sodiščem so sodila tudi civilna sodišča, največ v Franciji (okrog
30 000 osebam). Po Evropi pa so oblasti obračunale s kolaboranti in poli-
tičnimi nasprotniki tudi z izvensodnimi poboji.
c) str. 109 (komentar k sliki »Hamburg 1945«): Evropske železnice so
ob koncu vojne stale pred težko rešljivo nalogo: kako prepeljati mili-
jone. Hamburg poleti 1945.
č) str. 109 (osrednje besedilo): V Parizu so sestavljali mirovne pogodbe,
ostalo je nemško vprašanje: Julija 1946 se je v Parizu začela mirovna konfe-
renca. Nekdanji vojni zavezniki so se najbolj razhajali pri vprašanju o pri-
hodnosti Nemčije. Ločevale so jih namreč razlike v družbeni ureditvi in
vprašanje, kdo bo prvi v svetu. Na eni strani je stala komunistična Sov-
jetska zveza, ki se je po vojni vojaško in politično okrepila. Kapitalistične
ZDA so postale vodilna gospodarska, vojaška in politična sila sveta. Zače-
lo se je nasprotje med kapitalističnim zahodom, ki so ga vodile ZDA, in so-
cialističnimi vzhodnoevropskimi državami pod vodstvom Sovjetske zve-
ze. Obe velesili sta bili prepričani, da jima skuša druga stran vsiliti svoj po-
gled na svet.
d) str. 109 (osrednje besedilo): Kako so si Evropejci celili rane: Po kon-
cu vojne so ostala porušena mesta in vasi evropski vsakdanjik. Opustošenje
je bilo največje tam, kjer so potekali spopadi, čeprav tudi drugje ni bilo do-
sti bolje. /…/ Industrijska proizvodnja zahodne Evrope je padla na polovico
predvojne. Vojna je končala približno 50 milijonov življenj, za seboj je pu-
stila okrog 30 milijonov invalidov. Približno 45 milijonov ljudi je bilo pre-
seljenih in se je skušalo vrniti na svoje domove./…/
Skoraj vsa Evropa pa je v prvih povojnih letih doživljala veliko lakoto. V
prvem letu po koncu vojne so množično umirali predvsem Nemci, ki so jih
zajeli vzhodni ali zahodni zavezniki.
e) str. 109 (osrednje besedilo): Kako obnoviti porušeno Evropo: Zaho-
dna Evropa, predvsem Velika Britanija, je gospodarsko pomagala zahodne-
mu delu Nemčije, Grčiji in Turčiji. Te države so imeli za obrambni zid, ki
naj bi omejil širjenje sovjetskega vpliva v Evropo. Leta 1947 pa Velika Bri-
tanija te pomoči ni več zmogla. Zato je ameriški predsednik Truman mar-
ca 1947 od kongresa dobil pomoč za vse tiste države, ki so se upiralo po-
skusom komunističnega prevrata na svojih tleh. Ta sistem pomoči se ime-
nuje Trumanova doktrina. Ameriški zunanji minister George Marshall
