Page 354 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 354
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
tev gospodarstva, ustava, parlament, splošna volilna pravica), vrsta dogod-
ka (trk Rusije in Japonske), emocionalne (pustiti daleč za sabo)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Eden prvih avtomobilov Benz velo
konec 19. stoletja«, »Motorno letalo bratov Rusjan, ki je prvič poletelo
leta 1909 pri Gorici«), politični zemljevid (»Evropski sistem meddržav-
nih zvez«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 6 (osrednje besedilo): Tehnološki napredek prinaša tudi probleme:
Uvedba novih poljedelskih kultur (krompir, koruza) in izboljšanje tehni-
ke pridelovanja sta v začetku 19. Stoletja zmanjšala lakoto v Evropi. /…/
V začetku 20. stoletja je bilo življenje vseh družbenih slojev v Evropi pre-
cej drugačno kot 100 let prej. Druga industrijska revolucija je prinesla člo-
veštvu velik tehnološki napredek, obenem pa tudi velike razlike med raz-
ličnimi sloji, državami in celinami. /…/ Države, ki so izvedle znanstve-
no-tehnično revolucijo, so pustile nerazvite daleč za sabo. To so bile Veli-
ka Britanija, ZDA, Nemčija in Francija. Razvoj je vplival tudi na sosednje
evropske dežele.
b) str. 7 (osrednje besedilo): Uveljavljanje demokracije: V Evropi sta se
sredi 19. stoletja izoblikovala dva politična tabora: konservativni politi-
ki so zagovarjali staro ureditev /…/. Tej politiki se je v mnogo deželah pri-
družila tudi katoliška cerkev, ki je imela v stari ureditvi večje privilegije.
Liberalni politiki /…/ so zahtevali večjo politično in gospodarsko svobo-
do. /…/
Po letu 1870 so skoraj vse države v zahodni in srednji Evropi dobile
ustavo in izvoljen parlament. Splošna volilna pravica (za vse polnoletne
moške) je veljala samo v Franciji. Drugod so volili le dovolj premožni ali
dovolj izobraženi moški.
c) str. 7 (osrednje besedilo): Nepravična razdelitev kolonij: Hiter indu-
strijski razvoj v zahodni in srednji Evropi je narekoval nov tip svetovne go-
spodarske ureditve: kolonializem. Kolonije so razvitim državam zagota-
vljale poceni surovine, dragocene eksotične pridelke, rude in večji trg za in-
dustrijske izdelke. /…/ Pri osvajanju kolonij sta imeli prednost stari pomor-
ski velesili Velika Britanija in Francija, ki sta si razdelili večino Azije. /…/
Italija in Nemčija, ki sta se pozno združili v enotni državi, sta pri delitvi
kolonij zaostajali. Predvsem Nemčija je s hitrim industrijskim razvojem za-
tev gospodarstva, ustava, parlament, splošna volilna pravica), vrsta dogod-
ka (trk Rusije in Japonske), emocionalne (pustiti daleč za sabo)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Eden prvih avtomobilov Benz velo
konec 19. stoletja«, »Motorno letalo bratov Rusjan, ki je prvič poletelo
leta 1909 pri Gorici«), politični zemljevid (»Evropski sistem meddržav-
nih zvez«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 6 (osrednje besedilo): Tehnološki napredek prinaša tudi probleme:
Uvedba novih poljedelskih kultur (krompir, koruza) in izboljšanje tehni-
ke pridelovanja sta v začetku 19. Stoletja zmanjšala lakoto v Evropi. /…/
V začetku 20. stoletja je bilo življenje vseh družbenih slojev v Evropi pre-
cej drugačno kot 100 let prej. Druga industrijska revolucija je prinesla člo-
veštvu velik tehnološki napredek, obenem pa tudi velike razlike med raz-
ličnimi sloji, državami in celinami. /…/ Države, ki so izvedle znanstve-
no-tehnično revolucijo, so pustile nerazvite daleč za sabo. To so bile Veli-
ka Britanija, ZDA, Nemčija in Francija. Razvoj je vplival tudi na sosednje
evropske dežele.
b) str. 7 (osrednje besedilo): Uveljavljanje demokracije: V Evropi sta se
sredi 19. stoletja izoblikovala dva politična tabora: konservativni politi-
ki so zagovarjali staro ureditev /…/. Tej politiki se je v mnogo deželah pri-
družila tudi katoliška cerkev, ki je imela v stari ureditvi večje privilegije.
Liberalni politiki /…/ so zahtevali večjo politično in gospodarsko svobo-
do. /…/
Po letu 1870 so skoraj vse države v zahodni in srednji Evropi dobile
ustavo in izvoljen parlament. Splošna volilna pravica (za vse polnoletne
moške) je veljala samo v Franciji. Drugod so volili le dovolj premožni ali
dovolj izobraženi moški.
c) str. 7 (osrednje besedilo): Nepravična razdelitev kolonij: Hiter indu-
strijski razvoj v zahodni in srednji Evropi je narekoval nov tip svetovne go-
spodarske ureditve: kolonializem. Kolonije so razvitim državam zagota-
vljale poceni surovine, dragocene eksotične pridelke, rude in večji trg za in-
dustrijske izdelke. /…/ Pri osvajanju kolonij sta imeli prednost stari pomor-
ski velesili Velika Britanija in Francija, ki sta si razdelili večino Azije. /…/
Italija in Nemčija, ki sta se pozno združili v enotni državi, sta pri delitvi
kolonij zaostajali. Predvsem Nemčija je s hitrim industrijskim razvojem za-
