Page 278 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 278
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– vrednote: vrste stanj (obstoj katoliške Cerkve, odmikanje od krščanske
morale in nauka), vrste družbenih sprememb (širjenje novih idej, nasprotja,
spopadi), vrsta dogodkov (augsburški verski mir, tridesetletna vojna)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Prodaja odpustkov«, »Martin Luter«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 34 (osrednje besedilo): Približno tisoč let je v zahodni Evropi ob-
stajala le ena krščanska Cerkev – Katoliška. To mogočno institucijo so vo-
dili papeži, ki so bili bogatejši od marsikaterega kralja. A življenje nekate-
rih papežev in duhovnikov se je vse bolj odmikalo od krščanske morale in
nauka.
b) str. 34 (osrednje besedilo): Martin Luter: V Nemčiji je v tem času ži-
vel menih Martin Luter, ki je zaradi trgovine z odpustki na list napisal 95
tez (točk), v katerih je zahteval prenovo (reformacijo) Katoliške cerkve. /…/
Njegove ideje so se začele širiti po vsej Evropi. /…/
Številni knezi, ki so prestopili na Lutrov stran in zapustili Katoliško cer-
kev, so v tej odločitvi (tj. kneza Friderika Modrega, da Lutra zaščiti pred iz-
občenjem, op. JŽ) videli priložnost, da protestirajo proti sklepom držav-
nega zbora v Speyerju, ki se je postavil na katoliško stran. Zato se je za giba-
nje uveljavilo ime protestantizem. Nasprotja med obema taboroma so bila
vse hujša, leta 1546 je med njima izbruhnila celo vojna. Po njej je bila v au-
gsburškem verskem miru leta 1555 kot enakopravna priznana nova augs-
burška veroizpoved. Mirovna pogodba je določala, da vsak deželni knez
sam svobodno odloča v veri v svoji deželi. Nasprotja med taboroma pa
se s tem verskim mirom še zdaleč niso končala. V 17. stoletju je prišlo do
tridesetletne vojne, ki je zajela večji del srednje Evrope in zahtevala ogro-
mno žrtev.
VII. vsebinski sklop/tema: SPREMENJENA POLITIČNA IN VER-
SKA PODOBA EVROPE (obvezna)
– naslov: Smeri reformacije
– akterji: J. Kalvin, kmetje, evropski vladarji, Filip II., Elizabeta I., Špan-
ci, Angleži
– vrednote: vrste družbenih sprememb (oblikovanje različnih smeri re-
formacije, nastanek sekt, boj proti krivovercem, izguba vodilne vloge)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– vrednote: vrste stanj (obstoj katoliške Cerkve, odmikanje od krščanske
morale in nauka), vrste družbenih sprememb (širjenje novih idej, nasprotja,
spopadi), vrsta dogodkov (augsburški verski mir, tridesetletna vojna)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Prodaja odpustkov«, »Martin Luter«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 34 (osrednje besedilo): Približno tisoč let je v zahodni Evropi ob-
stajala le ena krščanska Cerkev – Katoliška. To mogočno institucijo so vo-
dili papeži, ki so bili bogatejši od marsikaterega kralja. A življenje nekate-
rih papežev in duhovnikov se je vse bolj odmikalo od krščanske morale in
nauka.
b) str. 34 (osrednje besedilo): Martin Luter: V Nemčiji je v tem času ži-
vel menih Martin Luter, ki je zaradi trgovine z odpustki na list napisal 95
tez (točk), v katerih je zahteval prenovo (reformacijo) Katoliške cerkve. /…/
Njegove ideje so se začele širiti po vsej Evropi. /…/
Številni knezi, ki so prestopili na Lutrov stran in zapustili Katoliško cer-
kev, so v tej odločitvi (tj. kneza Friderika Modrega, da Lutra zaščiti pred iz-
občenjem, op. JŽ) videli priložnost, da protestirajo proti sklepom držav-
nega zbora v Speyerju, ki se je postavil na katoliško stran. Zato se je za giba-
nje uveljavilo ime protestantizem. Nasprotja med obema taboroma so bila
vse hujša, leta 1546 je med njima izbruhnila celo vojna. Po njej je bila v au-
gsburškem verskem miru leta 1555 kot enakopravna priznana nova augs-
burška veroizpoved. Mirovna pogodba je določala, da vsak deželni knez
sam svobodno odloča v veri v svoji deželi. Nasprotja med taboroma pa
se s tem verskim mirom še zdaleč niso končala. V 17. stoletju je prišlo do
tridesetletne vojne, ki je zajela večji del srednje Evrope in zahtevala ogro-
mno žrtev.
VII. vsebinski sklop/tema: SPREMENJENA POLITIČNA IN VER-
SKA PODOBA EVROPE (obvezna)
– naslov: Smeri reformacije
– akterji: J. Kalvin, kmetje, evropski vladarji, Filip II., Elizabeta I., Špan-
ci, Angleži
– vrednote: vrste družbenih sprememb (oblikovanje različnih smeri re-
formacije, nastanek sekt, boj proti krivovercem, izguba vodilne vloge)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
