Page 279 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 279
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– slikovni material: /
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 36 (osrednje besedilo): Reformacija med meščanstvom in kmeč-
kim prebivalstvom: V Evropi se je razvilo več smeri reformacije. Luteran-
stvo (oz. evangeličanstvo) se prevzela številna nemška mesta. V Ženevi je
deloval teolog in pravnik Jean Kalvin. Po njem se ena od smeri reformacije
imenuje kalvinizem. /…/ Kalvinova Cerkev je bila podobno kot Katoliška
do drugačnega mišljenja. Kalvinizem se je razširil na Nizozemsko, Škotsko
in v Anglijo, kjer so kalvince imenovali puritanci. V Franciji pa so jih ime-
novali hugenoti.
Reformacija se je razširila tudi med kmečkim prebivalstvom. Nastajale
so različne verske sekte. /…/ Njegove zahteve (tj. Thomasa Münzerja, op.
JŽ) po spremembi v državi , v kateri naj bi vladala enakost med ljudmi, so
našle svoje mesto v nemški kmečki vojni leta 1525. To je bil čas, ko je bilo
v Evropi več slabih letin, kar je povzročilo podražitve in s tem poslabšanje
položaja kmetov.
b) str. 36 (osrednje besedilo): Reformacija in nekateri evropski vladar-
ji: V Španiji je v drugi polovici 16. stoletja vladal kralj Filip II., sin cesar-
ja Karla V. Filipovo ozemlje je obsegalo Španijo s kolonijami, Nizozemsko,
Belgijo in dele današnje Italije. Njegova zmaga nad Turki v pomorski bitki
pri Lepantu leta 1571 ter pridobitev Portugalske sta Španiji zagotovili vo-
dilno vlogo v Evropi. Tako je Filip II. veljal za »največjega« kralja svoje-
ga časa, ob tem pa tudi za najbolj neizprosnega voditelja katolikov v Evro-
pi, čigar najpomembnejši cilj je bil boj proti krivovercem: protestantom, ju-
dom in muslimanom. Pri tem ni izbiral sredstev in je dal številne ljudi za-
žgati na grmadi.
Filip II. se je zapletel tudi v spopad s kraljico Elizabeto I. Leta 1588 je
zbral ogromno ladjevje, s katerim se je odpravil nad Angleže – protestante.
Napad mu je spodletel, saj so Angleži Špance presenetili v Rokavskem pre-
livu in del španske Armade uničili, njen drugi del pa so razdejali viharji. Po
porazu so Špance počasi »izrivali« iz evropskih in severnoameriških pri-
stanišč, končno pa je Španija izgubila vodilno vlogo v Evropi.
VIII. vsebinski sklop/tema: SPREMENJENA POLITIČNA IN VER-
SKA PODOBA EVROPE (obvezna)
– naslov: Protireformacija in katoliška reforma
– akterji: Cerkev, jezuiti, protestanti, katoliki; danski, švedski kralj;
Francozi, Habsburžani
– slikovni material: /
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 36 (osrednje besedilo): Reformacija med meščanstvom in kmeč-
kim prebivalstvom: V Evropi se je razvilo več smeri reformacije. Luteran-
stvo (oz. evangeličanstvo) se prevzela številna nemška mesta. V Ženevi je
deloval teolog in pravnik Jean Kalvin. Po njem se ena od smeri reformacije
imenuje kalvinizem. /…/ Kalvinova Cerkev je bila podobno kot Katoliška
do drugačnega mišljenja. Kalvinizem se je razširil na Nizozemsko, Škotsko
in v Anglijo, kjer so kalvince imenovali puritanci. V Franciji pa so jih ime-
novali hugenoti.
Reformacija se je razširila tudi med kmečkim prebivalstvom. Nastajale
so različne verske sekte. /…/ Njegove zahteve (tj. Thomasa Münzerja, op.
JŽ) po spremembi v državi , v kateri naj bi vladala enakost med ljudmi, so
našle svoje mesto v nemški kmečki vojni leta 1525. To je bil čas, ko je bilo
v Evropi več slabih letin, kar je povzročilo podražitve in s tem poslabšanje
položaja kmetov.
b) str. 36 (osrednje besedilo): Reformacija in nekateri evropski vladar-
ji: V Španiji je v drugi polovici 16. stoletja vladal kralj Filip II., sin cesar-
ja Karla V. Filipovo ozemlje je obsegalo Španijo s kolonijami, Nizozemsko,
Belgijo in dele današnje Italije. Njegova zmaga nad Turki v pomorski bitki
pri Lepantu leta 1571 ter pridobitev Portugalske sta Španiji zagotovili vo-
dilno vlogo v Evropi. Tako je Filip II. veljal za »največjega« kralja svoje-
ga časa, ob tem pa tudi za najbolj neizprosnega voditelja katolikov v Evro-
pi, čigar najpomembnejši cilj je bil boj proti krivovercem: protestantom, ju-
dom in muslimanom. Pri tem ni izbiral sredstev in je dal številne ljudi za-
žgati na grmadi.
Filip II. se je zapletel tudi v spopad s kraljico Elizabeto I. Leta 1588 je
zbral ogromno ladjevje, s katerim se je odpravil nad Angleže – protestante.
Napad mu je spodletel, saj so Angleži Špance presenetili v Rokavskem pre-
livu in del španske Armade uničili, njen drugi del pa so razdejali viharji. Po
porazu so Špance počasi »izrivali« iz evropskih in severnoameriških pri-
stanišč, končno pa je Španija izgubila vodilno vlogo v Evropi.
VIII. vsebinski sklop/tema: SPREMENJENA POLITIČNA IN VER-
SKA PODOBA EVROPE (obvezna)
– naslov: Protireformacija in katoliška reforma
– akterji: Cerkev, jezuiti, protestanti, katoliki; danski, švedski kralj;
Francozi, Habsburžani
