Page 282 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 282
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj fevdalizma, začetek
kmečkih uporov, širjenje proti vzhodu Evrope, neuspeh uporov), vrste
stanj (rimska in germanska plemenska tradicija, razvitejši del Evrope, tež-
ko življenje kmetov, epidemije bolezni, podobnost razmer), emocionalne
(izraz silnega nezadovoljstva, hud udarec)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Matija Gubec«, »Berač in smrt, mrtvaški
ples, Hrastovlje«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 51 (osrednje besedilo): Fevdalizem se je kot družbeni red v Evropi
razvijal na podlagi rimske in germanske plemenske tradicije od zgodnjega
srednjega veka dalje. /…/
Kmečki upori – izraz silnega nezadovoljstva kmetov nad težkim življe-
njem – so se najprej začeli v gospodarsko razvitejšem delu Evrope in se od
tam širili proti vzhodu. /…/
Nad poraženimi kmeti so se znašali fevdalci, ki so jih s strogimi ukre-
pi (puntarski pfenig, obešanje, natikanje na kole, obglavljanje …) odvra-
čali od nadaljnjih uporov. Proti kmečkim uporom je nastopila tudi veči-
na duhovščine, saj je v njih videla upiranje oblasti, ki pa je bila po srednje-
veškem prepričanju dana od boga. Hud udarec za prebivalstvo Evrope so
bile tudi epidemije bolezni (tifus, kuga, skorbut), zaradi katerih je pomr-
lo mnogo ljudi. Najhujša med njimi je bila kuga, ki je v 14. stoletju mori-
la tako v mestih kot na podeželju. Bolezen se je razširila zaradi slabih higi-
enskih razmer.
b) str. 52–53 (osrednje besedilo): Vzroki za splošen neuspeh kmečkih
uporov na Slovenskem so bili podobni kot tisti pri kmečkih uporih drugod
po Evropi: neenotnost upornikov, slabša organizacija in oborožitev (kosa,
vile, sekira), razdrobljenost upornikov, ki so se bojevali vsak v svoji deželi.
Ključnega pomena je bila tudi konjenica cesarjeve vojske, ki je močno za-
majal puntarske vrste. Tudi zaupanje v cesarja, ki se je postavil na stran ple-
mičev, je pogosto spodkopalo temelje upora. Prav tako je maščevanje ple-
miške vojske (sekanje udov, obglavljanje, utopitve, sežiganje živih, obeša-
nje, natikanje na kole …), ki je sledilo uporu, kmete dodobra prestrašilo.
c) str. 53 (naloga): Vprašanje: 1. Kaj imajo skupnega kmečki upori v
Evropi in upori v slovenskih zgodovinskih deželah?
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj fevdalizma, začetek
kmečkih uporov, širjenje proti vzhodu Evrope, neuspeh uporov), vrste
stanj (rimska in germanska plemenska tradicija, razvitejši del Evrope, tež-
ko življenje kmetov, epidemije bolezni, podobnost razmer), emocionalne
(izraz silnega nezadovoljstva, hud udarec)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Matija Gubec«, »Berač in smrt, mrtvaški
ples, Hrastovlje«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 51 (osrednje besedilo): Fevdalizem se je kot družbeni red v Evropi
razvijal na podlagi rimske in germanske plemenske tradicije od zgodnjega
srednjega veka dalje. /…/
Kmečki upori – izraz silnega nezadovoljstva kmetov nad težkim življe-
njem – so se najprej začeli v gospodarsko razvitejšem delu Evrope in se od
tam širili proti vzhodu. /…/
Nad poraženimi kmeti so se znašali fevdalci, ki so jih s strogimi ukre-
pi (puntarski pfenig, obešanje, natikanje na kole, obglavljanje …) odvra-
čali od nadaljnjih uporov. Proti kmečkim uporom je nastopila tudi veči-
na duhovščine, saj je v njih videla upiranje oblasti, ki pa je bila po srednje-
veškem prepričanju dana od boga. Hud udarec za prebivalstvo Evrope so
bile tudi epidemije bolezni (tifus, kuga, skorbut), zaradi katerih je pomr-
lo mnogo ljudi. Najhujša med njimi je bila kuga, ki je v 14. stoletju mori-
la tako v mestih kot na podeželju. Bolezen se je razširila zaradi slabih higi-
enskih razmer.
b) str. 52–53 (osrednje besedilo): Vzroki za splošen neuspeh kmečkih
uporov na Slovenskem so bili podobni kot tisti pri kmečkih uporih drugod
po Evropi: neenotnost upornikov, slabša organizacija in oborožitev (kosa,
vile, sekira), razdrobljenost upornikov, ki so se bojevali vsak v svoji deželi.
Ključnega pomena je bila tudi konjenica cesarjeve vojske, ki je močno za-
majal puntarske vrste. Tudi zaupanje v cesarja, ki se je postavil na stran ple-
mičev, je pogosto spodkopalo temelje upora. Prav tako je maščevanje ple-
miške vojske (sekanje udov, obglavljanje, utopitve, sežiganje živih, obeša-
nje, natikanje na kole …), ki je sledilo uporu, kmete dodobra prestrašilo.
c) str. 53 (naloga): Vprašanje: 1. Kaj imajo skupnega kmečki upori v
Evropi in upori v slovenskih zgodovinskih deželah?
