Page 275 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 275
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
b) str. 15 (komentar k sliki): Nove metode kmetovanja so povzročile po-
večanje števila prebivalstva v Evropi.
c) str. 16–17 (osrednje besedilo): Tisk in smodnik v evropskem prosto-
ru: /…/ Tisk so sicer poznali že dolgo pred evropskim »izumom« na Kitaj-
skem, a ta ni omogočal tiskanja knjig. V Evropi so do izuma tiska knjige ali
prepisovali ali pa so vsako stran posebej vrezali v leseno ploščo, jo prema-
zali z barvo in odtisnili kot lesorez. Taka izdelava knjig je bila izjemno za-
mudna, knjige pa so bile zelo drage in večini nedostopne. /…/ Po razkritju
skrivnosti tiska se je tiskarstvo hitro širilo po Evropi. Knjige in s tem izo-
brazba se šele tako lahko postopoma prodrle do ljudi.
Drugo odkritje tega prelomnega časa je bil smodnik. Tudi smodnik
so Kitajci poznali že prej, toda uporabljali so ga v miroljubne namene, za
ognjemete. Po letu 1326 so v Evropi začeli uporabljati topove (slika na levi),
po letu 1500 pa so izdelali prve puške.
č) str. 17 (naloga): Vprašanja: 1. Opiši nov pogled na vlogo in pomen člo-
veka na svetu, ki se je pojavil v Evropi v 15. in 16. stoletju.
III. vsebinski sklop/tema: MEJE EVROPEJCEM ZNANEGA SVETA
SE ŠIRIJO
– naslov: Renesansa
– akterji: meščani, aristokrati v italijanskih mestih
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (preporod, gibanje), kulturne
(umetniško ustvarjanje), liberalne (nove ideje, svoboda, neodvisnost), emo-
cionalne (počutili so se …, prerojeni)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Siena«, »da Vinci: Idealna razmerja«,
»Shakespeare«), fotografiji (»Firence«, »Michelangelo: David«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 18 (osrednje besedilo): Kot smo že omenili, so se v Evropi of 14. do
16. stoletja rojevale številne nove ideje. tako meščani kot tudi aristokrati v
italijanskih mestih so se počutili svobodni in neodvisni kot nekoč atenski
meščani. Navduševali so se nad deli Atencev iz Periklejevega časa, nad Ale-
ksandrom Velikim, helenizmom ter večino rimskih vladarjev. Ob odkriva-
nju antične zgodovine so se počutili kot prerojeni, še posebej v primerjavi s
cerkveno umetnostjo, ki je dosegla vrh v gotiki, ki se jim je zdela mračna in
toga. Zaradi tega so veliko govorili o preporodu. /…/ Renesansa ni pome-
b) str. 15 (komentar k sliki): Nove metode kmetovanja so povzročile po-
večanje števila prebivalstva v Evropi.
c) str. 16–17 (osrednje besedilo): Tisk in smodnik v evropskem prosto-
ru: /…/ Tisk so sicer poznali že dolgo pred evropskim »izumom« na Kitaj-
skem, a ta ni omogočal tiskanja knjig. V Evropi so do izuma tiska knjige ali
prepisovali ali pa so vsako stran posebej vrezali v leseno ploščo, jo prema-
zali z barvo in odtisnili kot lesorez. Taka izdelava knjig je bila izjemno za-
mudna, knjige pa so bile zelo drage in večini nedostopne. /…/ Po razkritju
skrivnosti tiska se je tiskarstvo hitro širilo po Evropi. Knjige in s tem izo-
brazba se šele tako lahko postopoma prodrle do ljudi.
Drugo odkritje tega prelomnega časa je bil smodnik. Tudi smodnik
so Kitajci poznali že prej, toda uporabljali so ga v miroljubne namene, za
ognjemete. Po letu 1326 so v Evropi začeli uporabljati topove (slika na levi),
po letu 1500 pa so izdelali prve puške.
č) str. 17 (naloga): Vprašanja: 1. Opiši nov pogled na vlogo in pomen člo-
veka na svetu, ki se je pojavil v Evropi v 15. in 16. stoletju.
III. vsebinski sklop/tema: MEJE EVROPEJCEM ZNANEGA SVETA
SE ŠIRIJO
– naslov: Renesansa
– akterji: meščani, aristokrati v italijanskih mestih
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (preporod, gibanje), kulturne
(umetniško ustvarjanje), liberalne (nove ideje, svoboda, neodvisnost), emo-
cionalne (počutili so se …, prerojeni)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Siena«, »da Vinci: Idealna razmerja«,
»Shakespeare«), fotografiji (»Firence«, »Michelangelo: David«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 18 (osrednje besedilo): Kot smo že omenili, so se v Evropi of 14. do
16. stoletja rojevale številne nove ideje. tako meščani kot tudi aristokrati v
italijanskih mestih so se počutili svobodni in neodvisni kot nekoč atenski
meščani. Navduševali so se nad deli Atencev iz Periklejevega časa, nad Ale-
ksandrom Velikim, helenizmom ter večino rimskih vladarjev. Ob odkriva-
nju antične zgodovine so se počutili kot prerojeni, še posebej v primerjavi s
cerkveno umetnostjo, ki je dosegla vrh v gotiki, ki se jim je zdela mračna in
toga. Zaradi tega so veliko govorili o preporodu. /…/ Renesansa ni pome-
