Page 274 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 274
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
čina njenega bogastva prišla iz čezmorskega sveta oz. da je velik dotok zla-
ta povzročil padec vrednosti denarja. Cene so porasle, sledile so gospo-
darske krize, ki so jih najbolj občutili revni prebivalci. Vse to in stroški vojn
so Španijo toliko oslabili, da je Nizozemska dosegla neodvisnost od Špani-
je, nato pa so ji Francija, Anglija in Nizozemska odvzele prevlado nad ne-
krščanskim svetom. Omenjene tri države so v 17. stoletju postale najmoč-
nejše evropske sile.
Pomembne posledice odkritij so bile tudi selitve evropskega prebival-
stva v Ameriko. Z razširitvijo trgovine je Evropa spoznala tudi nove užit-
ke. V drugi polovici 17. stoletja se je zelo hitro uveljavila kava, vse bolj pri-
ljubljen pa je postajal kakav.
d) str. 14 (komentar pod sliko): Z odkritjem čezmorskega sveta je dobi-
la Evropa nova trgovska središča na obalah Severnega morja in Atlantske-
ga oceana.
e) str. 14 (naloga): Vprašanja: 1. Navedi vzroke za evropsko pomorsko tr-
govino z Vzhodom. 3. Pojasni, zakaj so v kratkih sto letih evropski mornar-
ji postali raziskovalci vsega sveta.
f) str. 14 (novi pojmi): indijanec: evropsko poimenovanje za staroselca
v novem svetu
II. vsebinski sklop/tema: MEJE EVROPEJCEM ZNANEGA SVETA
SE ŠIRIJO (obvezna)
– naslov: Nastanek in razvoj humanizma
– akterji: Evropa, prebivalci Evrope
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (umikanje srednjeveške tradici-
je, nov pogled na človeka in svet), liberalne (povečevanje št. prebivalcev,
cvetenje trgovine, nove trgovske poti, širjenje tiskarstva), občečloveške (iz-
umi, izobrazba)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»nove metode kmetovanja«, »topovi«, »J.
Gutenberg«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 15 (osrednje besedilo): Srednjeveška tradicija se je vse bolj umika-
la novemu pogledu na svet in človeka. Gospodarske razmere v Evropi so se
izboljšale, število prebivalcev se je povečalo, trgovina je spet začela cveteti,
nastajale so nove trgovske poti, ob njih pa tudi številna nova mesta.
čina njenega bogastva prišla iz čezmorskega sveta oz. da je velik dotok zla-
ta povzročil padec vrednosti denarja. Cene so porasle, sledile so gospo-
darske krize, ki so jih najbolj občutili revni prebivalci. Vse to in stroški vojn
so Španijo toliko oslabili, da je Nizozemska dosegla neodvisnost od Špani-
je, nato pa so ji Francija, Anglija in Nizozemska odvzele prevlado nad ne-
krščanskim svetom. Omenjene tri države so v 17. stoletju postale najmoč-
nejše evropske sile.
Pomembne posledice odkritij so bile tudi selitve evropskega prebival-
stva v Ameriko. Z razširitvijo trgovine je Evropa spoznala tudi nove užit-
ke. V drugi polovici 17. stoletja se je zelo hitro uveljavila kava, vse bolj pri-
ljubljen pa je postajal kakav.
d) str. 14 (komentar pod sliko): Z odkritjem čezmorskega sveta je dobi-
la Evropa nova trgovska središča na obalah Severnega morja in Atlantske-
ga oceana.
e) str. 14 (naloga): Vprašanja: 1. Navedi vzroke za evropsko pomorsko tr-
govino z Vzhodom. 3. Pojasni, zakaj so v kratkih sto letih evropski mornar-
ji postali raziskovalci vsega sveta.
f) str. 14 (novi pojmi): indijanec: evropsko poimenovanje za staroselca
v novem svetu
II. vsebinski sklop/tema: MEJE EVROPEJCEM ZNANEGA SVETA
SE ŠIRIJO (obvezna)
– naslov: Nastanek in razvoj humanizma
– akterji: Evropa, prebivalci Evrope
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (umikanje srednjeveške tradici-
je, nov pogled na človeka in svet), liberalne (povečevanje št. prebivalcev,
cvetenje trgovine, nove trgovske poti, širjenje tiskarstva), občečloveške (iz-
umi, izobrazba)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»nove metode kmetovanja«, »topovi«, »J.
Gutenberg«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 15 (osrednje besedilo): Srednjeveška tradicija se je vse bolj umika-
la novemu pogledu na svet in človeka. Gospodarske razmere v Evropi so se
izboljšale, število prebivalcev se je povečalo, trgovina je spet začela cveteti,
nastajale so nove trgovske poti, ob njih pa tudi številna nova mesta.
