Page 273 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 273
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Perzija je svoj vrhunec doživela v času vladanja šaha Abasa v začetku 17.
stoletja. To je bil čas gospodarskega razcveta, trgovinskih stikov z evropski-
mi državami in tudi s Kitajsko ter razcveta v znanosti in umetnosti.
/…/
V 17. stoletju so Evropejci začeli odkrivati še Avstralijo. Tako so se leta
1601 na severnoavstralski obali najprej izkrcali Portugalci. Njihovo odkri-
tje je ostalo skrivnost vse do leta 1770, ko je James Cook tudi uradno od-
kril to najmanjšo celino.
/…/ Kljub temu, da so Portugalci in Nizozemci na afriških tleh razmero-
ma zgodaj začeli ustanavljati trgovinske postojanke in kolonije (kmalu so
se jim pridružili tudi Francozi in Angleži) in da se je v zgodnjem 16. stole-
tju začela trgovina s sužnji, je bila notranjost Afrike Evropejcem še ob kon-
cu 18. stoletja skoraj povsem neznana.
Med najpomembnejše posledice evropskih odkritij in osvajanj sodi iz-
menjava rastlinskih in živalskih vrst. Iz Amerike so v Evropo prinaša-
li rastline, ki jih Evropejci niso poznali. Posebnega pomena sta bila krom-
pir in koruza. Sprva so ju v Evropi gojili kot okrasni, šele kasneje pa kot
kulturni rastlini, ki sta precej pripomogli k odpravi pogostih lakot. Poleg
krompirja in koruze so Evropejci iz Amerike prinesli še paradižnik, ku-
mare, fižol, kakav, papriko, kikirikije, lešnike, ananas, tobak in dru-
go, od domačih živali pa purana, lamo, alpako in činčilo. Iz Evrope pa
so v Ameriko prepeljali nekatere vrste žita in sadja, vinsko trto, sladkorni
trs, oljko … ter različne vrste domačih živali: konje, govedo, ovce, osle, ko-
koši, prašiče.
Za prvotne prebivalce novoodkritih dežel so bile posledice osvajanj ka-
tastrofalne: uničenje njihovih cvetočih kultur in množično izumira-
nje prebivalstva. Osvajanje Amerike je močno prizadelo tudi Afriko, saj
so Portugalci prvi začeli prodajati ujetnike iz zahodne Afrike kot sužnje
za delo v rudnikih in na plantažah v Ameriki. Tako je bilo do konca 19.
stoletja v Ameriko prepeljanih približno 20 milijonov sužnjev iz Afrike.
Za Evropo so bila odkritja in osvajanja začetek gospodarske, politične
in kulturne prevlade v svetu. Brezobzirnost evropskih osvajalcev je pov-
zročila, da sta kitajski in islamski svet vse bolj izgubljala moč. Zaradi od-
kritja novih pomorskih poti se je središče svetovne trgovine postopoma
preneslo s Sredozemskega morja na Atlantski ocean. Španija je do kon-
ca 16. stoletja postala najmočnejša in najbogatejša evropska država. Veliko
španskega bogastva je prišlo iz ameriških rudnikov srebra. Toda sto let ka-
sneje je Španija postala revna in šibka. Del njenih težav je bil v tem, da je ve-
Perzija je svoj vrhunec doživela v času vladanja šaha Abasa v začetku 17.
stoletja. To je bil čas gospodarskega razcveta, trgovinskih stikov z evropski-
mi državami in tudi s Kitajsko ter razcveta v znanosti in umetnosti.
/…/
V 17. stoletju so Evropejci začeli odkrivati še Avstralijo. Tako so se leta
1601 na severnoavstralski obali najprej izkrcali Portugalci. Njihovo odkri-
tje je ostalo skrivnost vse do leta 1770, ko je James Cook tudi uradno od-
kril to najmanjšo celino.
/…/ Kljub temu, da so Portugalci in Nizozemci na afriških tleh razmero-
ma zgodaj začeli ustanavljati trgovinske postojanke in kolonije (kmalu so
se jim pridružili tudi Francozi in Angleži) in da se je v zgodnjem 16. stole-
tju začela trgovina s sužnji, je bila notranjost Afrike Evropejcem še ob kon-
cu 18. stoletja skoraj povsem neznana.
Med najpomembnejše posledice evropskih odkritij in osvajanj sodi iz-
menjava rastlinskih in živalskih vrst. Iz Amerike so v Evropo prinaša-
li rastline, ki jih Evropejci niso poznali. Posebnega pomena sta bila krom-
pir in koruza. Sprva so ju v Evropi gojili kot okrasni, šele kasneje pa kot
kulturni rastlini, ki sta precej pripomogli k odpravi pogostih lakot. Poleg
krompirja in koruze so Evropejci iz Amerike prinesli še paradižnik, ku-
mare, fižol, kakav, papriko, kikirikije, lešnike, ananas, tobak in dru-
go, od domačih živali pa purana, lamo, alpako in činčilo. Iz Evrope pa
so v Ameriko prepeljali nekatere vrste žita in sadja, vinsko trto, sladkorni
trs, oljko … ter različne vrste domačih živali: konje, govedo, ovce, osle, ko-
koši, prašiče.
Za prvotne prebivalce novoodkritih dežel so bile posledice osvajanj ka-
tastrofalne: uničenje njihovih cvetočih kultur in množično izumira-
nje prebivalstva. Osvajanje Amerike je močno prizadelo tudi Afriko, saj
so Portugalci prvi začeli prodajati ujetnike iz zahodne Afrike kot sužnje
za delo v rudnikih in na plantažah v Ameriki. Tako je bilo do konca 19.
stoletja v Ameriko prepeljanih približno 20 milijonov sužnjev iz Afrike.
Za Evropo so bila odkritja in osvajanja začetek gospodarske, politične
in kulturne prevlade v svetu. Brezobzirnost evropskih osvajalcev je pov-
zročila, da sta kitajski in islamski svet vse bolj izgubljala moč. Zaradi od-
kritja novih pomorskih poti se je središče svetovne trgovine postopoma
preneslo s Sredozemskega morja na Atlantski ocean. Španija je do kon-
ca 16. stoletja postala najmočnejša in najbogatejša evropska država. Veliko
španskega bogastva je prišlo iz ameriških rudnikov srebra. Toda sto let ka-
sneje je Španija postala revna in šibka. Del njenih težav je bil v tem, da je ve-
