Page 270 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 270
 Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...

ja«, industrializacija, velik preobrat, propad starih obrti, odpiranje rudni-
kov, premogovnikov, gradnja tovarn, rast mest, prometa, zmanjšanje umr-
ljivosti, večanje št. prebivalstva, selitve, potovanja, nova ozemeljska uredi-
tev Evrope, ravnovesje velesil, reakcija na razsvetljenski racionalizem, novo
evropsko duhovno in kulturno gibanje, meščanski nemir, zavest o lastnem
narodu, odpor proti evropski politiki, nemiri, revolucija, povezovanje, ra-
zvoj nacionalizma v najmočnejšo politično silo, nastanek dveh novih vele-
sil, krepitev vpliva in moči Nemčije in Italije, širjenje volilne pravice, uve-
ljavljanje parlamentarne demokracije, spremembe v gospodarstvu, izselje-
vanje, boj za prevlado v kolonijah, širjenje kolonialne oblasti, napredek v
proizvodnji, tehniki, vsakodnevnem življenju, združevanje delavcev

DOGODKI: Portugalci kot prvi Evropejci na Japonskem, potovanje po
Evropi, »dunajski kongres«, »Sveta zveza«, vseslovanski kongres, združi-
tev Nemčije, poselitev novoodkritih predelov

OBČEČLOVEŠKE: izmenjava kulturnih dobrin, novi užitki, izumi, iz-
obrazba; kritika: verska nestrpnost; verska svoboda, neučinkovitost nasilja
pri doseganju ciljev, dosežki v ladjedelništvu, napredek v navigaciji, prihod
ameriških rastlinskih kultur, poznavanje svetovne geografije

DRUŽBENA STANJA: prevladovanje mnenja o skromnosti in nepri-
merljivosti evropske in afriške zgodovine, nepoznavanje, obstoj katoliške
Cerkve, odmikanje od krščanske morale in nauka, rimska in germanska
plemenska tradicija, razvitejši del Evrope, težko življenje kmetov, epidemi-
je bolezni, podobnost razmer, opustošenost, kuga, lakota, nepismenost, po-
časna pot razsvetljenskih idej do kmečkega prebivalstva, napete razmere v
Evropi, verske razprtije in vojne, »novi svet«, lakota, bolezni; Francija –
ena najmočnejših in najbogatejših držav v 18. stol., absolutistična vladavi-
na, odmevi franc. revolucije, odsotnost podpore vladarjev v Evropi, vojna,
prizadevanja Ludvika XIV., francoščina kot diplomatski jezik, približeva-
je Rusije državam Evrope, zahodnoevropske države kot najrazvitejše, po-
vezovanje Evrope z drugimi celinami, še neraziskana območja, obnavljanje
starega reda, nezadovoljstvo, krepitev narodne zavesti, desetletje prevlade
reakcije, položaj kmetov, prežetost z nacionalnimi čustvi

LIBERALNE: trgovski stiki, povečevanje št. prebivalcev, cvetenje trgo-
vine, nove trgovske poti, širjenje tiskarstva, nove ideje, svoboda, neodvi-
snost, trgovina, središče mednarodne trgovine, trgovske poti, trgovske in
prometne povezave, prevlada meščanstva, kapital kot podpornik znanosti
in tehnike, naraščanje trga, Amsterdam – središče evropske trgovine, sve-
tovna trgovina, bančništvo, cenitev in dostopnost izdelkov, večanje pride-
   265   266   267   268   269   270   271   272   273   274   275