Page 259 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 259
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
ti proti krizi. Država je z vso odločnostjo posegla v gospodarski razvoj s po-
sojili bankam, podjetjem in kmetom. Začeli so z velikimi javnimi deli in
tako zmanjševali brezposelnost. V nekaj letih so po Rooseveltovem progra-
mu New Deal premagali gospodarsko krizo.
II. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET PO DRUGI SVE-
TOVNI VOJNI
– naslov: Posledice oboroževalne tekme med velesilama /poglavja ni v
prvi izdaji/
– akterji: velesili (ZDA in ZSSSR), zavezniki velesil, dežele realnega so-
cializma, razvite kapitalistične države, politična birokracija, ljudstvo, naci-
onalna gibanja v vzhodni Evropi, SZ in Jugoslaviji
– vrednote: vrsta stanj (oboroževalna tekma, gospodarske in narodno-
stne težave), vrste družbenih sprememb (uresničevanje/neuresničevanje
idej delavskih gibanj, notranje napetosti, nacionalna gibanja), liberalne (so-
cialna pravičnost, varstvo člov. pravic, višja življenjska raven), emocionalne
(ogromna sredstva, pretirano oboroževanje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 155 (osrednje besedilo): Oboroževalna tekma med velesilama (ZDA
in ZSSR) in njunimi zavezniki je v zadnjih desetletjih zahtevala ogromna
sredstva za pretirano oboroževanje na obeh straneh. Sovjetska zveza se je
znašala v velikih gospodarskih in narodnostnih težavah, z njo vred pa tudi
vse dežele t. i. realnega socializma. Njihovo gospodarstvo ni moglo dohi-
tevati gospodarskega razvoja razvitega sveta in zadostiti materialnim po-
trebam prebivalstva. Razvite kapitalistične države so v tem času uveljavi-
le tudi mnoge ideje delavskih gibanj (socialna pravičnost, varstvo človeko-
vih pravic, višja življenjska raven itd.), kar je utrdilo njihov notranji položaj.
Večine teh pravic pa dežele t. i. realnega socializma – čeprav so jih prav one
začele razglašati – niso uresničile. Vse to se je izražalo v notranjih napeto-
stih med politično birokracijo in ljudstvom teh dežel ter v nacionalnih gi-
banjih v vzhodni Evropi, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji.
III. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET PO DRUGI
SVETOVNI VOJNI
– naslov: Vpliv sodobnega gospodarstva na povezovanje sveta in razvoj
demokracije /poglavja ni v prvi izdaji/
ti proti krizi. Država je z vso odločnostjo posegla v gospodarski razvoj s po-
sojili bankam, podjetjem in kmetom. Začeli so z velikimi javnimi deli in
tako zmanjševali brezposelnost. V nekaj letih so po Rooseveltovem progra-
mu New Deal premagali gospodarsko krizo.
II. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET PO DRUGI SVE-
TOVNI VOJNI
– naslov: Posledice oboroževalne tekme med velesilama /poglavja ni v
prvi izdaji/
– akterji: velesili (ZDA in ZSSSR), zavezniki velesil, dežele realnega so-
cializma, razvite kapitalistične države, politična birokracija, ljudstvo, naci-
onalna gibanja v vzhodni Evropi, SZ in Jugoslaviji
– vrednote: vrsta stanj (oboroževalna tekma, gospodarske in narodno-
stne težave), vrste družbenih sprememb (uresničevanje/neuresničevanje
idej delavskih gibanj, notranje napetosti, nacionalna gibanja), liberalne (so-
cialna pravičnost, varstvo člov. pravic, višja življenjska raven), emocionalne
(ogromna sredstva, pretirano oboroževanje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 155 (osrednje besedilo): Oboroževalna tekma med velesilama (ZDA
in ZSSR) in njunimi zavezniki je v zadnjih desetletjih zahtevala ogromna
sredstva za pretirano oboroževanje na obeh straneh. Sovjetska zveza se je
znašala v velikih gospodarskih in narodnostnih težavah, z njo vred pa tudi
vse dežele t. i. realnega socializma. Njihovo gospodarstvo ni moglo dohi-
tevati gospodarskega razvoja razvitega sveta in zadostiti materialnim po-
trebam prebivalstva. Razvite kapitalistične države so v tem času uveljavi-
le tudi mnoge ideje delavskih gibanj (socialna pravičnost, varstvo človeko-
vih pravic, višja življenjska raven itd.), kar je utrdilo njihov notranji položaj.
Večine teh pravic pa dežele t. i. realnega socializma – čeprav so jih prav one
začele razglašati – niso uresničile. Vse to se je izražalo v notranjih napeto-
stih med politično birokracijo in ljudstvom teh dežel ter v nacionalnih gi-
banjih v vzhodni Evropi, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji.
III. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA IN SVET PO DRUGI
SVETOVNI VOJNI
– naslov: Vpliv sodobnega gospodarstva na povezovanje sveta in razvoj
demokracije /poglavja ni v prvi izdaji/
