Page 258 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 258
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– »zahodna Evropa« in ZDA nista več predstavljeni kot zgolj imperia-
listični, kapitalistični sili, temveč v okviru gospodarskega in političnega ra-
zvoja vsebujeta tudi vrednote, ki so povezane z delavskim gibanjem (npr.
Razvite kapitalistične države so v tem času uveljavile tudi mnoge ideje dela-
vskih gibanj (socialna pravičnost, varstvo človekovih pravic, višja življenjska
raven itd.), kar je utrdilo njihov notranji položaj);
– »vzhodna Evropa« in SZ sta predstavljeni tako v luči problematično-
sti socializma (npr. Večine teh pravic (idej delavskega gibanja, op. J. Ž.) pa
dežele t. i. realnega socializma – čeprav so jih prav one začele razglašati –
niso uresničile. Vse to se je izražalo v notranjih napetostih med politično bi-
rokracijo in ljudstvom teh dežel ter v nacionalnih gibanjih v vzhodni Evro-
pi, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji) in posledično v vlogi nosilcev demokratič-
nih vrednot (npr. Odmevi na predlagane spremembe so bili v državnosoci-
alističnih deželah (na Madžarskem, v Češkoslovaški, Nemški demokratič-
ni republiki, Romuniji, Bolgariji) veliki. V teh državah so odstranili dolgole-
tne voditelje oblasti in začeli iskati ter uveljavljati oblike parlamentarne de-
mokracije).
Seznam mest pojavitev in njihova okvirna opredelitev
I. vsebinski sklop/tema: SVET MED OBEMA VOJNAMA
– naslov: Svetovna kriza in njene posledice
– akterji: Evropa, Velika Britanija, Francija, Nemčija, dežele bivše Av-
stro-Ogrske, ZDA, Japonska, zahodnoevropske kapitalistične države
– vrednote: vrsta stanja (okrevanje po vojni), vrsta družbenih sprememb
(ZDA dobavitelj hrane Evropi, finančna kriza, državni kapitalizem)emoci-
onalne (»celiti rane krvavega spopada«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material:
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 36 (osrednje besedilo): (Svetovno gospodarstvo po prvi svetovni vojni):
/…/
Največji krivec za krizo so bile ZDA. Tam so v letih 1927 in 1928 na ve-
liko špekulirali z delnicami in privarčevanim denarjem revnejših slojev. S
tem so pospešili padec vrednosti dolarja. /izločen odlomek!/ Finančna kri-
za v najbogatejši državi sveta se je hitro spremenila v gospodarsko, se prese-
lila v Evropo, od tam pa razširila po vsem svetu. Leta 1932 je bil v ZDA iz-
voljen za predsednika Franklin Delano Roosevelt, ki je takoj začel ukrepa-
– »zahodna Evropa« in ZDA nista več predstavljeni kot zgolj imperia-
listični, kapitalistični sili, temveč v okviru gospodarskega in političnega ra-
zvoja vsebujeta tudi vrednote, ki so povezane z delavskim gibanjem (npr.
Razvite kapitalistične države so v tem času uveljavile tudi mnoge ideje dela-
vskih gibanj (socialna pravičnost, varstvo človekovih pravic, višja življenjska
raven itd.), kar je utrdilo njihov notranji položaj);
– »vzhodna Evropa« in SZ sta predstavljeni tako v luči problematično-
sti socializma (npr. Večine teh pravic (idej delavskega gibanja, op. J. Ž.) pa
dežele t. i. realnega socializma – čeprav so jih prav one začele razglašati –
niso uresničile. Vse to se je izražalo v notranjih napetostih med politično bi-
rokracijo in ljudstvom teh dežel ter v nacionalnih gibanjih v vzhodni Evro-
pi, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji) in posledično v vlogi nosilcev demokratič-
nih vrednot (npr. Odmevi na predlagane spremembe so bili v državnosoci-
alističnih deželah (na Madžarskem, v Češkoslovaški, Nemški demokratič-
ni republiki, Romuniji, Bolgariji) veliki. V teh državah so odstranili dolgole-
tne voditelje oblasti in začeli iskati ter uveljavljati oblike parlamentarne de-
mokracije).
Seznam mest pojavitev in njihova okvirna opredelitev
I. vsebinski sklop/tema: SVET MED OBEMA VOJNAMA
– naslov: Svetovna kriza in njene posledice
– akterji: Evropa, Velika Britanija, Francija, Nemčija, dežele bivše Av-
stro-Ogrske, ZDA, Japonska, zahodnoevropske kapitalistične države
– vrednote: vrsta stanja (okrevanje po vojni), vrsta družbenih sprememb
(ZDA dobavitelj hrane Evropi, finančna kriza, državni kapitalizem)emoci-
onalne (»celiti rane krvavega spopada«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material:
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 36 (osrednje besedilo): (Svetovno gospodarstvo po prvi svetovni vojni):
/…/
Največji krivec za krizo so bile ZDA. Tam so v letih 1927 in 1928 na ve-
liko špekulirali z delnicami in privarčevanim denarjem revnejših slojev. S
tem so pospešili padec vrednosti dolarja. /izločen odlomek!/ Finančna kri-
za v najbogatejši državi sveta se je hitro spremenila v gospodarsko, se prese-
lila v Evropo, od tam pa razširila po vsem svetu. Leta 1932 je bil v ZDA iz-
voljen za predsednika Franklin Delano Roosevelt, ki je takoj začel ukrepa-
