Page 256 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 256
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
XV. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA V BOJU ZA MIR IN
ENAKOPRAVNE ODNOSE V SVETU
– naslov: Znanstveno-tehnična revolucija
– akterji: Nemčija, ZDA, Sovjetska zveza, Japonska, razvite kapitalistič-
ne evropske države, razvitejše socialistične države, zahodna Evropa, prebi-
valstvo v Evropi, Aziji in Ameriki, zahodna Evropa, nerazvite države, raz-
viti Sever, nerazviti Jug
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj, širitev znanstveno-teh-
nične revolucije, napredek kmetijstva, migracije, demografska eksplozija,
spremenjena vloga buržoazije), vrsta stanj (eden največjih problemov, spo-
pad in prepad) občečloveške (znanost, znanstveno-raziskovalno delo, pri-
delava hrane), liberalne (razvitost, zasebni kapital, investicije, državni ka-
pital, mednarodne družbe), emocionalne (močan razvoj, zaostalost, primi-
tivnost, prodor, izjemno veliko združevanje, najdonosnejši posli, eden naj-
večjih problemov, spopad in propad)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Satelit Tyros, opazovalec vremena«,
»Naraščanje števila svetovnega prebivalstva – demografska eksplozija«,
»Množice Kitajcev na ulicah Šanghaja: Kitajska bo morala kmalu prehra-
niti milijardno svojih državljanov.«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 150 (osrednje besedilo): (Znanstveno-raziskovalno delo – merilo
razvitosti ali nerazvitosti«): Doba elektronike in robotizacije ali tretja in-
dustrijska, znanstveno-tehnična revolucija se je začela že med drugo sve-
tovno vojno v Nemčiji in ZDA, po vojni pa se je razširila v Sovjetsko zvezo,
na Japonsko, v razvite kapitalistične evropske in razvitejše socialistične dr-
žave. Znanost je postala gonilna sila nadaljnjega razvoja proizvodnje. Vse
razvite države v svetu so izredno povečale sredstva za znanstveno-razisko-
valno delo, ki je postalo merilo razvitosti ali nerazvitosti posamezne drža-
ve ali pokrajine.
b) str. 151 (osrednje besedilo): (Vse pomembnejše postaja vprašanje pre-
hrane): Izreden napredek je doseglo tudi kmetijstvo. Uporaba umetnih
gnojil, obdelovalni stroji, nove kulture itd. prinašajo velike hektarske pri-
delke, ki jih svet poprej ni poznal. V zahodni Evropi so leta 1910 pridelali
okrog 1,6 ton žita na hektar zasejane njivske površine, do danes se je pride-
lek povečal (tudi v Jugoslaviji) od 3,5 do 4 tone in celo do 9 ton na hektar.
XV. vsebinski sklop/tema: JUGOSLAVIJA V BOJU ZA MIR IN
ENAKOPRAVNE ODNOSE V SVETU
– naslov: Znanstveno-tehnična revolucija
– akterji: Nemčija, ZDA, Sovjetska zveza, Japonska, razvite kapitalistič-
ne evropske države, razvitejše socialistične države, zahodna Evropa, prebi-
valstvo v Evropi, Aziji in Ameriki, zahodna Evropa, nerazvite države, raz-
viti Sever, nerazviti Jug
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj, širitev znanstveno-teh-
nične revolucije, napredek kmetijstva, migracije, demografska eksplozija,
spremenjena vloga buržoazije), vrsta stanj (eden največjih problemov, spo-
pad in prepad) občečloveške (znanost, znanstveno-raziskovalno delo, pri-
delava hrane), liberalne (razvitost, zasebni kapital, investicije, državni ka-
pital, mednarodne družbe), emocionalne (močan razvoj, zaostalost, primi-
tivnost, prodor, izjemno veliko združevanje, najdonosnejši posli, eden naj-
večjih problemov, spopad in propad)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Satelit Tyros, opazovalec vremena«,
»Naraščanje števila svetovnega prebivalstva – demografska eksplozija«,
»Množice Kitajcev na ulicah Šanghaja: Kitajska bo morala kmalu prehra-
niti milijardno svojih državljanov.«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 150 (osrednje besedilo): (Znanstveno-raziskovalno delo – merilo
razvitosti ali nerazvitosti«): Doba elektronike in robotizacije ali tretja in-
dustrijska, znanstveno-tehnična revolucija se je začela že med drugo sve-
tovno vojno v Nemčiji in ZDA, po vojni pa se je razširila v Sovjetsko zvezo,
na Japonsko, v razvite kapitalistične evropske in razvitejše socialistične dr-
žave. Znanost je postala gonilna sila nadaljnjega razvoja proizvodnje. Vse
razvite države v svetu so izredno povečale sredstva za znanstveno-razisko-
valno delo, ki je postalo merilo razvitosti ali nerazvitosti posamezne drža-
ve ali pokrajine.
b) str. 151 (osrednje besedilo): (Vse pomembnejše postaja vprašanje pre-
hrane): Izreden napredek je doseglo tudi kmetijstvo. Uporaba umetnih
gnojil, obdelovalni stroji, nove kulture itd. prinašajo velike hektarske pri-
delke, ki jih svet poprej ni poznal. V zahodni Evropi so leta 1910 pridelali
okrog 1,6 ton žita na hektar zasejane njivske površine, do danes se je pride-
lek povečal (tudi v Jugoslaviji) od 3,5 do 4 tone in celo do 9 ton na hektar.
