Page 257 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 257
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Kmetijstvo se je močno razvilo predvsem v razvitih državah, pridobivanje
hrane v nerazvitih državah pa je še vedno zaostalo in primitivno.
c) Str. 151–152 (osrednje besedilo): (Problemi sodobnega sveta): Za ob-
dobje po drugi svetovni vojni so značilne velike migracije prebivalstva v
Evropi, Aziji, Ameriki in hitro naraščanje prebivalstva, tako imenovana
demografska eksplozija.
Leta 1821 je živela na svetu milijarda ljudi, do leta 2000 naj bi jih bilo že
okoli 6 milijard. Kar 57 odstotkov ljudi živi v Aziji, Afriki in Južni Ameri-
ki, kjer ne morejo pridelati dovolj hrane za nove milijone ljudi.
č) str. 153 (osrednje besedilo): (Boj za ohranitev narave in ravnotežja v
njej): Že leta 1970 je bilo v svetu za 40 milijard ton odpadkov, od tega 64
odstotkov v kapitalističnih državah. Znanstveno-tehnična revolucija je
v kapitalističnih državah močno spremenila vlogo buržoazije. Njen pro-
dor je bil mogoč le z izjemno velikim združevanjem kapitala, proizvajal-
nih sredstev in znanstvenih institucij (zlasti za letalsko industrijo, ladje-
delništvo, vesoljske raziskave, telekomunikacije in podobno). Zato sta vlo-
go kapitalistov in delniških družb prevzela državni kapital in velike med-
narodne družbe, ki vlagajo denar zlasti v najdonosnejše posle. Tako je v le-
tih 1950–1955 ameriški zasebni kapital povečal investicije v zahodni Evro-
pi s 1720 milijard na 3004 milijarde dolarjev. Mednarodne družbe so ne-
razvitim državam dale nekaj sredstev, a premalo, kar povzroča enega naj-
večjih problemov razvoja po drugi svetovni vojni, veliki spopad in prepad
med razvitim Severom in nerazvitim Jugom.
Branko Božič in Tomaž Weber: Zgodovina 8 (delno
dopolnjena izdaja)
Splošne značilnosti
Razred: 8. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik se v rabi pojma Evropa ne raz-
likuje od izdaje iz leta 1987, razen navedenih odlomkov, ki kažejo na spre-
membe v pojmovanju »vzhodne« in »zahodne Evrope« ter odražajo po-
skus, da bi bili zgodovinski dogodki in procesi prikazani čim bolj »urav-
noteženo« (npr. Oboroževalna tekma med velesilama (ZDA in ZSSR) in
njunimi zavezniki je v zadnjih desetletjih zahtevala ogromna sredstva za
pretirano oboroževanje na obeh straneh). V odlomkih, ki so dodatek v do-
polnjenji izdaji, v kontekstu delitve Vzhod-Zahod zasledimo sledeče poj-
movanje Evrope:
Kmetijstvo se je močno razvilo predvsem v razvitih državah, pridobivanje
hrane v nerazvitih državah pa je še vedno zaostalo in primitivno.
c) Str. 151–152 (osrednje besedilo): (Problemi sodobnega sveta): Za ob-
dobje po drugi svetovni vojni so značilne velike migracije prebivalstva v
Evropi, Aziji, Ameriki in hitro naraščanje prebivalstva, tako imenovana
demografska eksplozija.
Leta 1821 je živela na svetu milijarda ljudi, do leta 2000 naj bi jih bilo že
okoli 6 milijard. Kar 57 odstotkov ljudi živi v Aziji, Afriki in Južni Ameri-
ki, kjer ne morejo pridelati dovolj hrane za nove milijone ljudi.
č) str. 153 (osrednje besedilo): (Boj za ohranitev narave in ravnotežja v
njej): Že leta 1970 je bilo v svetu za 40 milijard ton odpadkov, od tega 64
odstotkov v kapitalističnih državah. Znanstveno-tehnična revolucija je
v kapitalističnih državah močno spremenila vlogo buržoazije. Njen pro-
dor je bil mogoč le z izjemno velikim združevanjem kapitala, proizvajal-
nih sredstev in znanstvenih institucij (zlasti za letalsko industrijo, ladje-
delništvo, vesoljske raziskave, telekomunikacije in podobno). Zato sta vlo-
go kapitalistov in delniških družb prevzela državni kapital in velike med-
narodne družbe, ki vlagajo denar zlasti v najdonosnejše posle. Tako je v le-
tih 1950–1955 ameriški zasebni kapital povečal investicije v zahodni Evro-
pi s 1720 milijard na 3004 milijarde dolarjev. Mednarodne družbe so ne-
razvitim državam dale nekaj sredstev, a premalo, kar povzroča enega naj-
večjih problemov razvoja po drugi svetovni vojni, veliki spopad in prepad
med razvitim Severom in nerazvitim Jugom.
Branko Božič in Tomaž Weber: Zgodovina 8 (delno
dopolnjena izdaja)
Splošne značilnosti
Razred: 8. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik se v rabi pojma Evropa ne raz-
likuje od izdaje iz leta 1987, razen navedenih odlomkov, ki kažejo na spre-
membe v pojmovanju »vzhodne« in »zahodne Evrope« ter odražajo po-
skus, da bi bili zgodovinski dogodki in procesi prikazani čim bolj »urav-
noteženo« (npr. Oboroževalna tekma med velesilama (ZDA in ZSSR) in
njunimi zavezniki je v zadnjih desetletjih zahtevala ogromna sredstva za
pretirano oboroževanje na obeh straneh). V odlomkih, ki so dodatek v do-
polnjenji izdaji, v kontekstu delitve Vzhod-Zahod zasledimo sledeče poj-
movanje Evrope:
