Page 237 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 237
i
razred
Branko Božič in Tomaž Weber: Zgodovina 8
Splošne značilnosti
Razred: 8. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik obravnava obdobje 19. in 20.
stoletja, pri čemer je njegova posebnost v tem, da se osredinja na obravnavo
zgodovine narodov države Jugoslavije ter nacionalne zgodovine. To oko-
liščino je mogoče zelo jasno razbrati tudi iz njegove strukture, saj skoraj
vsi glavni naslovi vsebujejo pojem Jugoslavija. ‚Evropa‘ in njene izpeljanke
se ne pojavljajo v zelo velikem številu (38 pojavitev na 24 straneh od sku-
pno 175 strani), a kadar se rabijo, jih najpogosteje najdemo v okviru pred-
stavitve širših »evropskih« in »svetovnih« dogodkov, ki so v učbeniku
obravnavani kot uvod v »zgodovino Jugoslavije in Slovenije« in predsta-
vljajo ozadje oziroma kontekst, v katerega se vpisujeta središčni temi. Iz ta-
kšnega okvirja nekoliko izstopajo vsebinski sklopi, ki obravnavajo temati-
ko prve in druge svetovne vojne in kjer se ‚Evropa‘ ter njene izpeljanke po-
javljajo kot eden od ključnih elementov za prikaz zgodovinskih dogodkov
in procesov. V teh primerih je Evropa predstavljena kot geopolitična enti-
teta v odnosu do ne-Evrope, ki jo predstavlja Amerika in deloma tudi ZDA
(na nekaterih mestih je slednjo mogoče razumeti celo kot »del« Evrope),
zlasti pa države Azije in Afrike.
Posebna značilnost rabe pojma Evropa je njeno pojmovanje v okviru
konceptualnega para Vzhod-Zahod (čigar vpeljava je povezana z obravna-
vo njegovega historičnega oblikovanja), ki se pojavlja v okviru prikazova-
nja razmer v Jugoslaviji kot središčni temi obravnave zgodovinskih dogod-
razred
Branko Božič in Tomaž Weber: Zgodovina 8
Splošne značilnosti
Razred: 8. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik obravnava obdobje 19. in 20.
stoletja, pri čemer je njegova posebnost v tem, da se osredinja na obravnavo
zgodovine narodov države Jugoslavije ter nacionalne zgodovine. To oko-
liščino je mogoče zelo jasno razbrati tudi iz njegove strukture, saj skoraj
vsi glavni naslovi vsebujejo pojem Jugoslavija. ‚Evropa‘ in njene izpeljanke
se ne pojavljajo v zelo velikem številu (38 pojavitev na 24 straneh od sku-
pno 175 strani), a kadar se rabijo, jih najpogosteje najdemo v okviru pred-
stavitve širših »evropskih« in »svetovnih« dogodkov, ki so v učbeniku
obravnavani kot uvod v »zgodovino Jugoslavije in Slovenije« in predsta-
vljajo ozadje oziroma kontekst, v katerega se vpisujeta središčni temi. Iz ta-
kšnega okvirja nekoliko izstopajo vsebinski sklopi, ki obravnavajo temati-
ko prve in druge svetovne vojne in kjer se ‚Evropa‘ ter njene izpeljanke po-
javljajo kot eden od ključnih elementov za prikaz zgodovinskih dogodkov
in procesov. V teh primerih je Evropa predstavljena kot geopolitična enti-
teta v odnosu do ne-Evrope, ki jo predstavlja Amerika in deloma tudi ZDA
(na nekaterih mestih je slednjo mogoče razumeti celo kot »del« Evrope),
zlasti pa države Azije in Afrike.
Posebna značilnost rabe pojma Evropa je njeno pojmovanje v okviru
konceptualnega para Vzhod-Zahod (čigar vpeljava je povezana z obravna-
vo njegovega historičnega oblikovanja), ki se pojavlja v okviru prikazova-
nja razmer v Jugoslaviji kot središčni temi obravnave zgodovinskih dogod-
