Page 131 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 131
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
je bilo samo v Benetkah že 150. V teh tiskarnah je bilo natisnjenih okrog
4000 knjig. V svet so pošiljale tudi veliko količino letakov in listov z no-
vicami, ki so bile predhodnice današnjih časopisov. Knjige so torej posta-
le dostopne vsem, ki so znali brati, ti pa so z vsebino seznanjali tudi nepi-
smene.
V. vsebinski sklop/tema: ČLOVEK USTVARJA, RAZMIŠLJA
– naslov: Gradbene stvaritve srednjega veka
– akterji: Vandali, Vikingi, Madžari, Arabci, Turki
– vrednote: vrste družbenih sprememb (vdori, priseljevanja ljudstev,
stalni spopadi, prevlada, oblast, zastoj gradnje, redka poseljenost, slaba
prometna povezanost; kultura zidanja gradov), vrste stanj (razgibano do-
gajanje, podoba današnje Evrope) emocionalne (vznemirljiv čas)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: foto (primeri tipov hiš)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 27 (osrednje besedilo): Srednji vek je bil v Evropi čas razgibanega
dogajanja, na katero so vplivali vdori ljudstev (Vandali, Vikingi, Madžari,
Arabci, Turki) ter stalni spopadi za prevlado in oblast. S propadom rim-
ske države je zamrla gradnja cest, mest, med priseljevanjem ljudstev in med
stalnimi spopadi pa so bila številna mesta, ceste in mostovi uničeni.
Za sprehod po srednjeveški Evropi bi si zato morali vzeti veliko časa, kaj-
ti poti so bile večinoma slabe, naseljenost pokrajine pa redka. Nasploh je bil
to vznemirljiv čas, v katerem je nastajala podoba današnje Evrope.
b) str. 28 (komentar pod risbo – grad): Srednjeveški gradovi
Gradove so v Evropi začeli zidati v 8. stoletju in so jih gradili do 17. sto-
letja. To je bil pravzaprav stolp, v njem je živel graščak z družino. Obzi-
dan je bil z visokim obzidjem, skozenj so vodila velika grajska vrata in več
obrambnih stolpov. Gradovi so večinoma imeli svoje cerkve oz. kapele.
VI. vsebinski sklop/tema: NAČIN ŽIVLJENJA
– naslov: Vzgoja in izobraževanje nekoč in danes
– akterji: cerkev, cerkvene šole, mestne šole, Evropa, univerze, študentje
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj mest), občečloveške
(oblike izobraževanje, znanje, pismenost, izobrazba; kritika: pismenost in
izobrazba privilegij ozkega kroga), vrste stanj (nizka stopnja pismenosti)
je bilo samo v Benetkah že 150. V teh tiskarnah je bilo natisnjenih okrog
4000 knjig. V svet so pošiljale tudi veliko količino letakov in listov z no-
vicami, ki so bile predhodnice današnjih časopisov. Knjige so torej posta-
le dostopne vsem, ki so znali brati, ti pa so z vsebino seznanjali tudi nepi-
smene.
V. vsebinski sklop/tema: ČLOVEK USTVARJA, RAZMIŠLJA
– naslov: Gradbene stvaritve srednjega veka
– akterji: Vandali, Vikingi, Madžari, Arabci, Turki
– vrednote: vrste družbenih sprememb (vdori, priseljevanja ljudstev,
stalni spopadi, prevlada, oblast, zastoj gradnje, redka poseljenost, slaba
prometna povezanost; kultura zidanja gradov), vrste stanj (razgibano do-
gajanje, podoba današnje Evrope) emocionalne (vznemirljiv čas)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: foto (primeri tipov hiš)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 27 (osrednje besedilo): Srednji vek je bil v Evropi čas razgibanega
dogajanja, na katero so vplivali vdori ljudstev (Vandali, Vikingi, Madžari,
Arabci, Turki) ter stalni spopadi za prevlado in oblast. S propadom rim-
ske države je zamrla gradnja cest, mest, med priseljevanjem ljudstev in med
stalnimi spopadi pa so bila številna mesta, ceste in mostovi uničeni.
Za sprehod po srednjeveški Evropi bi si zato morali vzeti veliko časa, kaj-
ti poti so bile večinoma slabe, naseljenost pokrajine pa redka. Nasploh je bil
to vznemirljiv čas, v katerem je nastajala podoba današnje Evrope.
b) str. 28 (komentar pod risbo – grad): Srednjeveški gradovi
Gradove so v Evropi začeli zidati v 8. stoletju in so jih gradili do 17. sto-
letja. To je bil pravzaprav stolp, v njem je živel graščak z družino. Obzi-
dan je bil z visokim obzidjem, skozenj so vodila velika grajska vrata in več
obrambnih stolpov. Gradovi so večinoma imeli svoje cerkve oz. kapele.
VI. vsebinski sklop/tema: NAČIN ŽIVLJENJA
– naslov: Vzgoja in izobraževanje nekoč in danes
– akterji: cerkev, cerkvene šole, mestne šole, Evropa, univerze, študentje
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razvoj mest), občečloveške
(oblike izobraževanje, znanje, pismenost, izobrazba; kritika: pismenost in
izobrazba privilegij ozkega kroga), vrste stanj (nizka stopnja pismenosti)
