Page 133 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 133
mi
razred
Vasilij Melik in Ferdo Gestrin: Zgodovina za 7. razred
Splošne značilnosti
Razred: 7. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik je osredinjen na obravnavo
zgodovinskih dogodkov v obdobju med 18. in začetkom 20. stoletja. ‚Evro-
pa‘ in njene izpeljanke se pojavljajo zlasti v vsebinskih sklopih, ki obravna-
vajo Evropo kot »prostor ključnih družbeno političnih dogodkov« bodi-
si v smislu »evropske zgodovine« ali »svetovne zgodovine«.1 Poglavja, ki
so v celoti posvečena dogajanju v evropskem prostoru, dogodke, kot so re-
volucije in delavska gibanja ter prva svetovna vojna na različnih območjih
Evrope, obravnavajo kot elemente, ki »Evropo« kot skupni prostor kon-
struirajo. O tem priča tudi razmeroma veliko število geopolitičnih zemlje-
vidov Evrope, ki spremljajo omenjene vsebine in v okviru katerih se po-
jem Evropa pogosto tudi eksplicitno pojavlja kot del napisa in/ali komen-
tarja. Na drugi strani se omembe ‘Evrope’ in njenih izpeljank v kontekstu
svetovne zgodovine navezujejo na primerjavo dogodkov v evropskem pro-
storu s tistimi izven Evrope (zlasti kot prikaz družbenega in gospodarske-
ga razvoja Evrope proti Ameriki) ter na prikaz imperialistične politike dr-
žav evropskega prostora v azijskem, južno ameriškem in afriškem območju.
V učbeniku je vsaj tretjina snovi posvečena obravnavi zgodovine posameznih jugoslovanskih
narodov od 18. do začetka 20. stol.
razred
Vasilij Melik in Ferdo Gestrin: Zgodovina za 7. razred
Splošne značilnosti
Razred: 7. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik je osredinjen na obravnavo
zgodovinskih dogodkov v obdobju med 18. in začetkom 20. stoletja. ‚Evro-
pa‘ in njene izpeljanke se pojavljajo zlasti v vsebinskih sklopih, ki obravna-
vajo Evropo kot »prostor ključnih družbeno političnih dogodkov« bodi-
si v smislu »evropske zgodovine« ali »svetovne zgodovine«.1 Poglavja, ki
so v celoti posvečena dogajanju v evropskem prostoru, dogodke, kot so re-
volucije in delavska gibanja ter prva svetovna vojna na različnih območjih
Evrope, obravnavajo kot elemente, ki »Evropo« kot skupni prostor kon-
struirajo. O tem priča tudi razmeroma veliko število geopolitičnih zemlje-
vidov Evrope, ki spremljajo omenjene vsebine in v okviru katerih se po-
jem Evropa pogosto tudi eksplicitno pojavlja kot del napisa in/ali komen-
tarja. Na drugi strani se omembe ‘Evrope’ in njenih izpeljank v kontekstu
svetovne zgodovine navezujejo na primerjavo dogodkov v evropskem pro-
storu s tistimi izven Evrope (zlasti kot prikaz družbenega in gospodarske-
ga razvoja Evrope proti Ameriki) ter na prikaz imperialistične politike dr-
žav evropskega prostora v azijskem, južno ameriškem in afriškem območju.
V učbeniku je vsaj tretjina snovi posvečena obravnavi zgodovine posameznih jugoslovanskih
narodov od 18. do začetka 20. stol.