Page 62 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 62
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
15. 5. »Upor mlade generacije.« Nadaljevanje mnenjske obdelave pro-
blematike. Detekcija novosti študenskih protestov in splošen opis večje
vloge mladine v sodobnih družbah. Ni povezave s sočasnim čaščenjem
mladine v Jugoslaviji.
16. 5. »Študenti zasedli gledališče ‚Odeon‘.« Glavni akter so še vedno
študenti. Podrobno poročilo o zasedbi gledališča.
17. 5. »Več policije pod ‚Eifflom‘.« Pojavi se Pompidou kot prvi vladni
akter. Prvič je omenjena vojska. Vrednota republike in apel na državljane.
20. 5. »Delavci zasedajo tovarne!« Velik naslov na vrhu prve strani – s
prehodom na delavsko problematiko začne poročanje o Parizu dominirati.
Veliki fotografija manifestacij pred tovarno. Pojavi se de Gaulle.
21. 5. »Gre za zaupnico.« Vzpostavi se drugi element »newsworthi-
ness« – poročilo o vladni reakciji na splošno stavko. Poročanje o Parizu
postane dominantno šele ko kot glavna akterja nastopita delavski razred in
francoska vlada, študentje niso dovolj pomemben akter da bi poročanje o
njihovem uporu zasedalo vrh prve strani. Poročila na prvi strani so še ve-
dno kratka, a so priviligirana s svojo prostorsko postavitvijo.
21. 7. »Življenje paralizirano.« Prvi mnenjski članek o delavski proble-
matiki. De Gaulle postane glavni individualni akter, delavci pa glavni ko-
lektivni. Opis učinkov splošne stavke na gospodarstvo in vsakdanje življe-
nje Francije. Delavci nastopajo kot edini akter, ki lahko izpelje dejansko
družbeno-politično preobrazbo (ta možnost v primeru študentskih upo-
rov ni omenjena).
22. 5. »‘Usluga, ki jo lahko storite!‘« Poročanje o spopadih znotraj poli-
tičnega razreda v Franciji, ki je bilo prej odsotno. Pojavi se Mitterand.
23. 5. »Vlada ni padla!« Kratka vest o preživetju Pompidoujeve vlade.
Stoji na vrhu prve strani.
»Policija napada s solzivcem.« Fotografija študentskih protestov. Čla-
nek je pod člankom o vladi. Opis spopadov študentov s policijo (ni omem-
be politike in zahtev študentov). Pojavi se Daniel Cohn-Bendit. Članek
je daljši kot prvi, dodan mu je kratek življenjepis Daniela Cohn-Bendita.
25. 5. »Pompidou, odstopite!« Članek o dogajanju v francoski uradni
politiki, spet zelo kratek, a tokrat pod drugimi vestmi na prvi strani (nad
njim sta poslanica CK ZKS ob dnevu mladosti in vest iz Vietnama). Ob
odsotnosti tako uličnega nasilja kot parlamentarnih »dram« poročila iz
Pariza izgubljajo na pomenu.
27. 5. »Vso noč brez haska.« Poročilo o pogajanjih med sindikati in vla-
do. Daljše kot običajno, a pod poročilom o obisku Ceaucescauja v Beogradu.
15. 5. »Upor mlade generacije.« Nadaljevanje mnenjske obdelave pro-
blematike. Detekcija novosti študenskih protestov in splošen opis večje
vloge mladine v sodobnih družbah. Ni povezave s sočasnim čaščenjem
mladine v Jugoslaviji.
16. 5. »Študenti zasedli gledališče ‚Odeon‘.« Glavni akter so še vedno
študenti. Podrobno poročilo o zasedbi gledališča.
17. 5. »Več policije pod ‚Eifflom‘.« Pojavi se Pompidou kot prvi vladni
akter. Prvič je omenjena vojska. Vrednota republike in apel na državljane.
20. 5. »Delavci zasedajo tovarne!« Velik naslov na vrhu prve strani – s
prehodom na delavsko problematiko začne poročanje o Parizu dominirati.
Veliki fotografija manifestacij pred tovarno. Pojavi se de Gaulle.
21. 5. »Gre za zaupnico.« Vzpostavi se drugi element »newsworthi-
ness« – poročilo o vladni reakciji na splošno stavko. Poročanje o Parizu
postane dominantno šele ko kot glavna akterja nastopita delavski razred in
francoska vlada, študentje niso dovolj pomemben akter da bi poročanje o
njihovem uporu zasedalo vrh prve strani. Poročila na prvi strani so še ve-
dno kratka, a so priviligirana s svojo prostorsko postavitvijo.
21. 7. »Življenje paralizirano.« Prvi mnenjski članek o delavski proble-
matiki. De Gaulle postane glavni individualni akter, delavci pa glavni ko-
lektivni. Opis učinkov splošne stavke na gospodarstvo in vsakdanje življe-
nje Francije. Delavci nastopajo kot edini akter, ki lahko izpelje dejansko
družbeno-politično preobrazbo (ta možnost v primeru študentskih upo-
rov ni omenjena).
22. 5. »‘Usluga, ki jo lahko storite!‘« Poročanje o spopadih znotraj poli-
tičnega razreda v Franciji, ki je bilo prej odsotno. Pojavi se Mitterand.
23. 5. »Vlada ni padla!« Kratka vest o preživetju Pompidoujeve vlade.
Stoji na vrhu prve strani.
»Policija napada s solzivcem.« Fotografija študentskih protestov. Čla-
nek je pod člankom o vladi. Opis spopadov študentov s policijo (ni omem-
be politike in zahtev študentov). Pojavi se Daniel Cohn-Bendit. Članek
je daljši kot prvi, dodan mu je kratek življenjepis Daniela Cohn-Bendita.
25. 5. »Pompidou, odstopite!« Članek o dogajanju v francoski uradni
politiki, spet zelo kratek, a tokrat pod drugimi vestmi na prvi strani (nad
njim sta poslanica CK ZKS ob dnevu mladosti in vest iz Vietnama). Ob
odsotnosti tako uličnega nasilja kot parlamentarnih »dram« poročila iz
Pariza izgubljajo na pomenu.
27. 5. »Vso noč brez haska.« Poročilo o pogajanjih med sindikati in vla-
do. Daljše kot običajno, a pod poročilom o obisku Ceaucescauja v Beogradu.
