Page 327 - Tone Ravnikar, V primežu medplemiških prerivanj, Digitalna knjižnica, Dissertationes 13
P. 327
Zgornja in spodnja Savinjska dolina
Leta 1310 je Friderik Kunšperški postal tudi vazal Gornjegrajskega sa-
mostana. Julija tega leta je namreč prisegel kot vazal samostana (»daz ich
sev mit trewen mainen sol, und ir schaden wenden sol, und iren frum wer-
ben sol, und irev recht sagen sol, swa ich sev waiz oder ir innen wirdt«), po-
tem ko je od njega prejel v fevd desetino na Bizeljskem (»ze Visel in der ge-
gendt«) in ki jo je pred tem imel v fevdu Žamerški in je po njegovi smrti po-
stala prosta.155 Priče temu dejanju so bili samostanski in kunšperški ministe-
riali: Konrad iz Pernovega, Rajnher in Jakob iz Gornjega Grada, Albert Ško-
dnik, Henrik Valdeker, Gunter iz Hekenberga in Dipold iz Kunšperka. Sam
akt prisege je seveda pomenil le, da je postal Friderik vazal samostana na po-
deljeni desetini v Bizeljskem, ne pa da je postal s celoto svojih posesti samo-
stanski človek. Kar je pri navedenem dejanju bolj presenetljivo, je dejstvo, da
je imel Gornjegrajski samostan na področju Bizeljskega posestva, na kate-
rih je imel pravico do pobiranja desetine. Teh posesti ne najdemo opisanih
ne v samostanskem urbarju iz leta 1426 ne v kateri drugi listini, tako da ne
vemo niti, kdaj jih je samostan pridobil, niti kako in kdaj jih je nato izgubil.
Leta 1313 je nato Friderik Kunšperški skupaj s svojo ženo Diemuto pro-
dal gornjegrajskemu opatu Leopoldu še štiri hube v Trbojah(?)156 (»fier
hueben die ich in Treffpach gehabt«) za štirideset mark savinjskih pfeni-
gov.157 Če drži Orožnova umestitev kraja »Treffpach« v Trboje na Gorenj-
skem, se seveda postavi vprašanje, kako in kdaj so prišli Kunšperški do po-
sesti pri Smledniku, ki ga je v tem času upravljala veja Planinskih iz dru-
žine Svibenjčanov? Manj verjetno je, da bi ta posest izhajala iz sorodstve-
nih vezi med Svibenjskimi in Ptujskimi, saj sta bili verjetno nekje od sre-
de 13. stoletja obe veji, Ptujska in Kunšperška, med seboj že ločeni. Seveda
pa ravno opravljena analiza zgodovine gradu Turn v Škalah v zadnji četrti-
ni 13. stoletja govori o tem, da tudi te možnosti ni mogoče povsem zavreči.
Dokončni udarec kunšperškim posestim na področju Savinjske in Šale-
ške doline pa je zadala zastava, v katero je bil leta 1322 prisiljen Friderik s
Kunšperka. Tega leta na binkoštni ponedeljek je Hardegen Ptujski od Fri-
derika in Neže Kunšperške kupil trdnjavi »Welen« (Velenje) in »Haggen-
berg« (Hekenberg) za 40 mark srebra. Priče temu dejanju so bili Amalrich
Ptujski, Haug Svibenjski, Sigfrid Kranihberški, Leutold von Safen, Her-
1310, julij 9, Gornji Grad; regest v: RHSt, št. 206, 58, I. Orožen, Das Benediktinerstift Ober-
burg, 87.
Treffpach lokalizira I. Orožen v Trboje ob Savi na Gorejskem v bližini Smlednika, J. Zahn
pa se v Ortsnamenbuch der Steiermark, 146, na splošno opredeli za nekam ob Sotlo.
1313, november 30; orig. peg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1786a.
Regest v: RHSt, št. 581, 158; I. Orožen, Das benediktiner Stift Oberburg, 91.
Leta 1310 je Friderik Kunšperški postal tudi vazal Gornjegrajskega sa-
mostana. Julija tega leta je namreč prisegel kot vazal samostana (»daz ich
sev mit trewen mainen sol, und ir schaden wenden sol, und iren frum wer-
ben sol, und irev recht sagen sol, swa ich sev waiz oder ir innen wirdt«), po-
tem ko je od njega prejel v fevd desetino na Bizeljskem (»ze Visel in der ge-
gendt«) in ki jo je pred tem imel v fevdu Žamerški in je po njegovi smrti po-
stala prosta.155 Priče temu dejanju so bili samostanski in kunšperški ministe-
riali: Konrad iz Pernovega, Rajnher in Jakob iz Gornjega Grada, Albert Ško-
dnik, Henrik Valdeker, Gunter iz Hekenberga in Dipold iz Kunšperka. Sam
akt prisege je seveda pomenil le, da je postal Friderik vazal samostana na po-
deljeni desetini v Bizeljskem, ne pa da je postal s celoto svojih posesti samo-
stanski človek. Kar je pri navedenem dejanju bolj presenetljivo, je dejstvo, da
je imel Gornjegrajski samostan na področju Bizeljskega posestva, na kate-
rih je imel pravico do pobiranja desetine. Teh posesti ne najdemo opisanih
ne v samostanskem urbarju iz leta 1426 ne v kateri drugi listini, tako da ne
vemo niti, kdaj jih je samostan pridobil, niti kako in kdaj jih je nato izgubil.
Leta 1313 je nato Friderik Kunšperški skupaj s svojo ženo Diemuto pro-
dal gornjegrajskemu opatu Leopoldu še štiri hube v Trbojah(?)156 (»fier
hueben die ich in Treffpach gehabt«) za štirideset mark savinjskih pfeni-
gov.157 Če drži Orožnova umestitev kraja »Treffpach« v Trboje na Gorenj-
skem, se seveda postavi vprašanje, kako in kdaj so prišli Kunšperški do po-
sesti pri Smledniku, ki ga je v tem času upravljala veja Planinskih iz dru-
žine Svibenjčanov? Manj verjetno je, da bi ta posest izhajala iz sorodstve-
nih vezi med Svibenjskimi in Ptujskimi, saj sta bili verjetno nekje od sre-
de 13. stoletja obe veji, Ptujska in Kunšperška, med seboj že ločeni. Seveda
pa ravno opravljena analiza zgodovine gradu Turn v Škalah v zadnji četrti-
ni 13. stoletja govori o tem, da tudi te možnosti ni mogoče povsem zavreči.
Dokončni udarec kunšperškim posestim na področju Savinjske in Šale-
ške doline pa je zadala zastava, v katero je bil leta 1322 prisiljen Friderik s
Kunšperka. Tega leta na binkoštni ponedeljek je Hardegen Ptujski od Fri-
derika in Neže Kunšperške kupil trdnjavi »Welen« (Velenje) in »Haggen-
berg« (Hekenberg) za 40 mark srebra. Priče temu dejanju so bili Amalrich
Ptujski, Haug Svibenjski, Sigfrid Kranihberški, Leutold von Safen, Her-
1310, julij 9, Gornji Grad; regest v: RHSt, št. 206, 58, I. Orožen, Das Benediktinerstift Ober-
burg, 87.
Treffpach lokalizira I. Orožen v Trboje ob Savi na Gorejskem v bližini Smlednika, J. Zahn
pa se v Ortsnamenbuch der Steiermark, 146, na splošno opredeli za nekam ob Sotlo.
1313, november 30; orig. peg. listina v NALj, vrsta gornjegrajskih listin, št. listine 1786a.
Regest v: RHSt, št. 581, 158; I. Orožen, Das benediktiner Stift Oberburg, 91.
