Page 13 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 13
Uvod
na neki način prelomno študijo Ch. Brunsdon in D. Morleyja o recepciji
občinstva iz leta 1980 (nav. po Gill, 2007: 17, in nasl.). Zanimalo ju je, ali
so različni načini interpretacije povezani z različnimi vrstami strukturne
lokacije in kulturnih kompetenc (tu sta primarno izpostavila razred). Se-
veda so v audience studies aktualna tudi druga polja: vprašanje užitkov in
uporabe medijev, ki jih tukaj prav tako samo na kratko omenjava, saj pre-
segajo pričujočo tematizacijo reciklaže diskriminatornih spolnih tradicio-
nalizmov skozi medije in nove medije.
Namen, teme in opredelitve študije
S študijo želiva vzpostaviti notranje skladno in preverljivo spoznavno
osnovo za znanstveno delo in družbeno odgovorno ravnanje na področju
socializacije otrok in mladih v razmerjih novih medijev, s poudarkom na
vlogi in statusu deklet in deklic. Delo, ki ga predstavljava, v prvi vrsti razvi-
ja konceptualno orodje, s katerim je možno preseči dominantna pojmova-
nja konstrukcij pornospolnosti in drugih oblik nasilja. Vključuje analitič-
ne povzetke nekaterih pristopov k problematiki, ki imajo aplikativni znan-
stveni značaj. Kljub temu, da gre v prvi vrsti za teoretski tekst, ta ne more
biti povsem brez učinka na ravni vsakdanje prakse v vzgoji in izobraževa-
nju ter pri osveščanju in opolnomočenju otrok in mladih zlasti glede novo-
medijskih vsebin in storitev.
Pri antropoloških, socioloških in socialnopsiholoških raziskavah, ki
preučujejo potencialno škodljive vsebine medijev in novih medijev, je naj-
pomembnejša definicija gradiva. Nasprotujoči si rezultati različnih razi-
skav z enako formulirano raziskovalno temo so pogosto učinek slabo opre-
deljenih medijev in vsebin, tega, kaj sploh se raziskuje. Empirično socio-
loška evidenca škode na individualni ravni je zato ambivalentna in eklek-
tična (Zillmann in Bryant, 1989: 400). A vendar prevladujeta znanstve-
ni in strokovni konsenz o družbeni škodi zaradi pornografske spolnosti
in drugih konstrukcij spolnosti, ki vključujejo nasilje. Zaradi manka širo-
ko znanstveno, ekspertno in javno privzetih definicij, čeprav te obstajajo,
je možno vednost o družbenih učinkih obravnavanih vsebin vedno znova
potisniti v polje nepriznanega. Še bolj problematične v smislu pomanjkanja
obče sprejetih definicij v različnih sferah določenega kulturnega okolja so
konstrukcije nasilja, posebej tistega, ki se izraža na subtilnejše načine. Raz-
iskave so precej bolj enovite v svojih rezultatih, ko gre za »tveganja« aktiv-
tudi dejansko izražena, saj je mnogo otrok ob izpričani zadržanosti do promocijskih materialov
za nasilne računalniške igre naštevalo naslove prav takih iger, ki jih igrajo tudi sami.
na neki način prelomno študijo Ch. Brunsdon in D. Morleyja o recepciji
občinstva iz leta 1980 (nav. po Gill, 2007: 17, in nasl.). Zanimalo ju je, ali
so različni načini interpretacije povezani z različnimi vrstami strukturne
lokacije in kulturnih kompetenc (tu sta primarno izpostavila razred). Se-
veda so v audience studies aktualna tudi druga polja: vprašanje užitkov in
uporabe medijev, ki jih tukaj prav tako samo na kratko omenjava, saj pre-
segajo pričujočo tematizacijo reciklaže diskriminatornih spolnih tradicio-
nalizmov skozi medije in nove medije.
Namen, teme in opredelitve študije
S študijo želiva vzpostaviti notranje skladno in preverljivo spoznavno
osnovo za znanstveno delo in družbeno odgovorno ravnanje na področju
socializacije otrok in mladih v razmerjih novih medijev, s poudarkom na
vlogi in statusu deklet in deklic. Delo, ki ga predstavljava, v prvi vrsti razvi-
ja konceptualno orodje, s katerim je možno preseči dominantna pojmova-
nja konstrukcij pornospolnosti in drugih oblik nasilja. Vključuje analitič-
ne povzetke nekaterih pristopov k problematiki, ki imajo aplikativni znan-
stveni značaj. Kljub temu, da gre v prvi vrsti za teoretski tekst, ta ne more
biti povsem brez učinka na ravni vsakdanje prakse v vzgoji in izobraževa-
nju ter pri osveščanju in opolnomočenju otrok in mladih zlasti glede novo-
medijskih vsebin in storitev.
Pri antropoloških, socioloških in socialnopsiholoških raziskavah, ki
preučujejo potencialno škodljive vsebine medijev in novih medijev, je naj-
pomembnejša definicija gradiva. Nasprotujoči si rezultati različnih razi-
skav z enako formulirano raziskovalno temo so pogosto učinek slabo opre-
deljenih medijev in vsebin, tega, kaj sploh se raziskuje. Empirično socio-
loška evidenca škode na individualni ravni je zato ambivalentna in eklek-
tična (Zillmann in Bryant, 1989: 400). A vendar prevladujeta znanstve-
ni in strokovni konsenz o družbeni škodi zaradi pornografske spolnosti
in drugih konstrukcij spolnosti, ki vključujejo nasilje. Zaradi manka širo-
ko znanstveno, ekspertno in javno privzetih definicij, čeprav te obstajajo,
je možno vednost o družbenih učinkih obravnavanih vsebin vedno znova
potisniti v polje nepriznanega. Še bolj problematične v smislu pomanjkanja
obče sprejetih definicij v različnih sferah določenega kulturnega okolja so
konstrukcije nasilja, posebej tistega, ki se izraža na subtilnejše načine. Raz-
iskave so precej bolj enovite v svojih rezultatih, ko gre za »tveganja« aktiv-
tudi dejansko izražena, saj je mnogo otrok ob izpričani zadržanosti do promocijskih materialov
za nasilne računalniške igre naštevalo naslove prav takih iger, ki jih igrajo tudi sami.
